Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prodaja gramofonskih plošč zadnja leta narašča. Številni to pripisujejo trenutni modni muhi, spet drugi v porastu prodaje vinila vidijo rešilno bilko glasbene industrije, za katero skrbijo predvsem ljubitelji glasbe in zbiralci. Čeprav prodaja glasbe na splošno še vedno upada in so današnji zapisi na vinilnih ploščah drugačni, pa je nostalgija nekaterih toliko večja.
"Ko poslušaš vinilno ploščo imaš občutek, da ti band igra v dnevni sobi"
V zadnjih letih prodaja gramofonskih plošč narašča. V ZDA se je tako v minulem letu povečala za več kot 50 odstotkov, kar mnogi pripisujejo trenutni modni muhi tako imenovanih hipsterjev, spet drugi pa v porastu prodaje vinila vidijo rešilno bilko glasbene industrije, za katero skrbijo predvsem glasboljubci in zbiratelji. Čeprav prodaja glasbe v splošnem še vedno pada, je nostalgija nekaterih ljubiteljev glasbe zato še toliko večja.
“Ko poslušaš vinilno ploščo imaš občutek, da ti cel band igra v dnevni sobi.” – Gušti
Zvok vinilne plošče mnogi opišejo kot toplejši. Nieti so tako leta 2010 svoj prvi uradni album izdali prav na omenjenem zvočnem formatu, letos pa so se jim pridružili tudi Torul in Hamo & Tribute 2 love.
“Glasbo poslušam prek računalnika, tudi če kupim CD ga poslušam enkat in zapakiram nazaj.” – Borut Marolt
Po besedah Mojce Menart iz Založbe kaset in plošč prodaja vinila narašča tudi pri nas: “Govorimo o zelo majhnih številkah, ampak nekaj se je spremenilo.”
Izdaja vinilne plošče je zahteven proces, s katerim so povezani večji finančni izdatki, povedo Torul: “Vinil je sam po sebi zelo drag medij, vedeli smo, da nas bo stalo veliko.”
Drago pa je tudi za tiste, ki vinilne plošče želijo poslušati. Četudi se cene plošč gibajo od 2 do 100 evrov, soliden gramofon pa dobimo približno za 400 evrov, s tem še vedno ni zagotovljen kakovosten zvok. Tako je naše denarnica hitro lahko prazna, namena pa ne dosežemo, pravi Martin Žvelc, ki se ukvarja z digitalizacijo glasbe: “Tudi zelo dobra oprema ti ne pomaga, če je zapis na vinilni plošči slab. Naredil sem primerjavo CD-ja in vinilne plošče slovenskega banda in rezultat je porazen, seveda v prid CD-ju.”
Da kljub vsej tehnologiji, ki jo imamo danes, nismo sposobni narediti boljšega posnetka kot nekoč, zveni smešno. Torul se tega zaveda: “Vinil ne prenese nekaterih lastnosti zvoka, ki jih ostali digitalni formati.”
Z estetskega vidika pa je vinil zelo privlačen. To je Hamo vzel zelo resno : “Odločili smo se, da bomo vseh sto izvodov vinilnih plošč porisali sami in jim tako dodali vrednost. Če bi bile to stiskane plate, bi jih na koncertu prodali deset in ne sto.”
Razlika med vinilom in ostalimi formati je torej ta, da se nanj gleda kot na obliko umetnosti. Ravno zato se je vinil in z vsako novo tehnološko pridobitvijo uspel obdržati.
” Obupal sem nad CD- ji, glasba se je z njimi umaknila v podlago. Šel sem v klet po gramofon in vinilne plošče.” – Hamo
Veliki zbiratelji vinilnih plošč poslušanje vinila opisujejo kot posebno izkušnjo, Žan Anderle: “Za plošče moraš skrbeti, celoten postopek je čaroben, gre za neke vrste ritual.”
Pa vendar kar je najpomembneje, kot pravi Gušti, je to, da se nas glasba dotakne: “Vseeno mi je kakšen format bo, glasbi bi rad vrnil vsebino. Pomembno je, da nas glasba prizadane.”
Da pa nas bo glasba prizadela, ji moramo ostati zvesti.
Prodaja gramofonskih plošč zadnja leta narašča. Številni to pripisujejo trenutni modni muhi, spet drugi v porastu prodaje vinila vidijo rešilno bilko glasbene industrije, za katero skrbijo predvsem ljubitelji glasbe in zbiralci. Čeprav prodaja glasbe na splošno še vedno upada in so današnji zapisi na vinilnih ploščah drugačni, pa je nostalgija nekaterih toliko večja.
"Ko poslušaš vinilno ploščo imaš občutek, da ti band igra v dnevni sobi"
V zadnjih letih prodaja gramofonskih plošč narašča. V ZDA se je tako v minulem letu povečala za več kot 50 odstotkov, kar mnogi pripisujejo trenutni modni muhi tako imenovanih hipsterjev, spet drugi pa v porastu prodaje vinila vidijo rešilno bilko glasbene industrije, za katero skrbijo predvsem glasboljubci in zbiratelji. Čeprav prodaja glasbe v splošnem še vedno pada, je nostalgija nekaterih ljubiteljev glasbe zato še toliko večja.
“Ko poslušaš vinilno ploščo imaš občutek, da ti cel band igra v dnevni sobi.” – Gušti
Zvok vinilne plošče mnogi opišejo kot toplejši. Nieti so tako leta 2010 svoj prvi uradni album izdali prav na omenjenem zvočnem formatu, letos pa so se jim pridružili tudi Torul in Hamo & Tribute 2 love.
“Glasbo poslušam prek računalnika, tudi če kupim CD ga poslušam enkat in zapakiram nazaj.” – Borut Marolt
Po besedah Mojce Menart iz Založbe kaset in plošč prodaja vinila narašča tudi pri nas: “Govorimo o zelo majhnih številkah, ampak nekaj se je spremenilo.”
Izdaja vinilne plošče je zahteven proces, s katerim so povezani večji finančni izdatki, povedo Torul: “Vinil je sam po sebi zelo drag medij, vedeli smo, da nas bo stalo veliko.”
Drago pa je tudi za tiste, ki vinilne plošče želijo poslušati. Četudi se cene plošč gibajo od 2 do 100 evrov, soliden gramofon pa dobimo približno za 400 evrov, s tem še vedno ni zagotovljen kakovosten zvok. Tako je naše denarnica hitro lahko prazna, namena pa ne dosežemo, pravi Martin Žvelc, ki se ukvarja z digitalizacijo glasbe: “Tudi zelo dobra oprema ti ne pomaga, če je zapis na vinilni plošči slab. Naredil sem primerjavo CD-ja in vinilne plošče slovenskega banda in rezultat je porazen, seveda v prid CD-ju.”
Da kljub vsej tehnologiji, ki jo imamo danes, nismo sposobni narediti boljšega posnetka kot nekoč, zveni smešno. Torul se tega zaveda: “Vinil ne prenese nekaterih lastnosti zvoka, ki jih ostali digitalni formati.”
Z estetskega vidika pa je vinil zelo privlačen. To je Hamo vzel zelo resno : “Odločili smo se, da bomo vseh sto izvodov vinilnih plošč porisali sami in jim tako dodali vrednost. Če bi bile to stiskane plate, bi jih na koncertu prodali deset in ne sto.”
Razlika med vinilom in ostalimi formati je torej ta, da se nanj gleda kot na obliko umetnosti. Ravno zato se je vinil in z vsako novo tehnološko pridobitvijo uspel obdržati.
” Obupal sem nad CD- ji, glasba se je z njimi umaknila v podlago. Šel sem v klet po gramofon in vinilne plošče.” – Hamo
Veliki zbiratelji vinilnih plošč poslušanje vinila opisujejo kot posebno izkušnjo, Žan Anderle: “Za plošče moraš skrbeti, celoten postopek je čaroben, gre za neke vrste ritual.”
Pa vendar kar je najpomembneje, kot pravi Gušti, je to, da se nas glasba dotakne: “Vseeno mi je kakšen format bo, glasbi bi rad vrnil vsebino. Pomembno je, da nas glasba prizadane.”
Da pa nas bo glasba prizadela, ji moramo ostati zvesti.
Kljub temu, da imamo na trgu že kar nekaj e-učbenikov, je njihovo prodiranje v šole počasnejše kot bi pričakovali. Razlog ni zgolj v dragem razvoju, temveč tudi v dialogu med založniki in državo, ki ne najdejo skupnega jezika. Kako uvajanje e-vsebin v proces učenja vidi država na eni in kako založniki ter učitelji na drugi strani?
Tokrat smo se v Reakciji spraševali, ali nas navigacijske naprave vedno vodijo v pravo smer in kako odpraviti določene napake na navigacijskih zemljevidih. Lahko to storimo tudi posamezniki?
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi epidemije ebole na zahodu Afrike razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja. Kaj pomeni takšna odločitev v praksi, kako je s potovanji in predvsem, kako nas mora skrbeti v Evropi in Sloveniji? Raziskujemo s strokovnjaki, pogovarjali pa se bomo tudi s Slovenko, ki se je bila zaradi ebole prisiljena predčasno vrniti iz Afrike.
Državni zbor je te dni znova v središču pozornosti, potem ko je s konstitutivno sejo začel delovati njegov sedmi sklic. Poslanske razprave – resda precej novih obrazov – bodo spet oživele, ob čemer ne velja spregledati, da za zidovi hrama demokracije ne domujejo le politične teme. Kdo so ljudje, ki poleg politikov vstopajo v državni zbor, kakšne spise hrani parlamentarna knjižnica, koliko stane kosilo v tamkajšnji menzi, kakšne anekdote poznajo poslanski hodniki in zakaj je naš parlament čisto pravi muzej, raziskujemo v tokratni Reakciji na Valu 202.
V kolesarjenju po naravnih poteh nekateri vidijo neizkoriščeno turistično priložnost, drugi predvsem področje, ki ge še moramo celostno urediti. Še vedno pa je slišati tudi mnenja, da kolesarji v naravi predstavljajo predvsem nevarnost za pohodnike in naravno okolje. Nedavno spremenjena zakonodaja kolesarjem sicer dovoljuje vožnjo v naravi po utrjenih poteh. Obenem pa prinaša številna nerešena vprašanja in omejitve.
Finančna pismenost pomeni, da poznamo in razumemo osnovne finančne pojme in veščine. Raziskave kažejo, da je na vseh ravneh naše znanje o financah pomanjkljivo, zaradi česar se kot posamezniki, podjetniki in kot državljani pogosto znajdemo v hudih težavah.
To je doživel naš sogovornik, ki je zaradi igre spal po 4 ure na dan, v šoli je imel več kot 500 neupravičenih ur, igra je povsem okupirala njegove misli.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Kaj se skriva za to besedno zvezo, je poizvedovala Nataša Štefe.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep, da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Blagovne rezerve od leta 2000 sodijo pod Zavod RS za blagovne rezerve, ki vzdržuje in oblikuje strateške živilske in neživilske blagovne rezerve in skrbi tudi za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov za najmanj 90-dnevno porabo.
Kako lahko ob izgubah ali kraji dokumentov, nesrečah, boleznih ali ob težavah z lokalnimi oblastmi in zakoni pomagajo naša diplomatska konzularna predstavništva, kaj presega njihova pooblastila, kako so lahko v pomoč častni konzuli in kako predstavništva drugih države EU, je ob 10h pojasnil mag. Viktor Mlakar, svetovalec Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve.
Nekateri naslovniki sodnih pošt se vročitvi le teh na vse načine izogibajo. Zato se sodniki večkrat odločijo, za vročitev s pomočjo sodnega vročitelja. A tudi tem se prejemniki na vse kriplje izmikajo.
Nogometni navdušenci se tudi pred Brazilijo bojijo , da zaradi zatemnitev ne bodo imeli nikakršne izbire pri gledanju prenosov tekem. Sredi EU in tako opevanega prostega pretoka storitev ter v posmeh zdravi konkurenčnosti!
Primerljivi prenos mobilnih podatkov je v obubožani Grčiji kar 87-krat dražji kot v bogati Finski. To je dobra ilustracija razmer na evropskem telekomunikacijskem trgu, kjer tudi Slovenija postaja vse dražja država.Naši mobilni operaterji v zadnjem času vztrajno spreminjajo obračunske intervale, dražijo nekatere storitve, uvajajo dodatne članarine …, to si lahko privoščijo tudi zato, ker so veliko uporabnikov nase vezali z nakupom pametnih telefonov.Kakšne so razmere na slovenskem trgu mobilne telefonije, bomo ob morebitni privatizaciji največjega ponudnika plačevali še več, kako se lahko zaščitimo …
Če menite, da plastična steklenica, ki jo odvrežete, ni več vaša skrb, se motite. Več milijonov ton odpadle plastike se vsak nov dan znova kopiči na kopnem in podobno je tudi na morju, kjer se tako imenovana juha odpadle plastike razteza na več tisoč kilometrih svetovnih oceanov. Toda težave so tudi v naši neposredni bližini. Na novogoriški univerzi so v okviru njihove raziskave ob slovenski obali našli več tisoč delcev mikroplastike, druga skupina pa je plastiko odkrila tudi v velikem številu morskih rib ob portoroški obali. A tu se pot plastike ne ustavi. Nevarni nanodelci vstopajo v prehransko verigo in s tem vse bolj ogrožajo tudi ljudi.
Čiste hlače ali razvijanje domišljije in gibalnih sposobnosti? Tudi temu so namenjena otroška igrišča, česar se ponekod načrtovalci, še posebej pa lastniki, premalo zavedajo.
Neveljaven email naslov