Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim pritrdilo odločitvi francoskega pravosodja, ki je dalo zeleno luč, da 38-letnega tetraplegika Vincenta Lamberta odklopijo z aparata, ki ga ohranja pri življenju. Gre za odločitev, ki v Evropi predstavlja prelomnico, saj je Lambertu podobnih primerov samo v Franciji več tisoč. Je Evropsko sodišče za človekove pravice s to razsodbo res izgubilo vlogo vesti Evrope in ali so se vrata v zvezi z legalizacijo evtanazije v Evropi s tem res priprla?
Primer Lambert proti Franciji razburja evropsko javnost: Je Evropsko sodišče za človekove pravice s to razsodbo res izgubilo vlogo vesti Evrope?
Sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice so pred kratkim z 12 proti 5 glasovali v prid odločitvi francoskega sodišča v zadevi Lambert proti Franciji iz junija 2014 in s tem odločili, da to ni kršilo evropskega prava. To pomeni, da morajo zdravniki prekiniti intravenozno hranjenje 38-letnega tetraplegika Vincenta Lamberta, ki je bil leta 2008 žrtev avtomobilske nesreče in ima od tedaj hude poškodbe živčnega sistema.
Odločitev na prvi pogled ni presenetljiva, pravi predsednik Komisije za medicinsko etiko dr. Božidar Voljč: “To ni nič nenavadnega, govorimo o prenehanju vzdrževanja življenja. To se lahko pripeti tudi pri nas.”
Toda po drugi strani ima primer kar nekaj vprašljivih dimenzij. Pacient ni izrazil svoje volje vnaprej, svojci so glede njegove usode zelo razdeljeni, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič, ki pri razsodbi ni sodeloval, pa opozarja tudi na ta zadržek:
“Francoska zakonodaja omogoča prekinitev terapije v stanju, kjer bi šlo za trmasto vztrajanje pri njem. Eno ključnih pravnih vprašanj je, ali je hidracija pacienta terapija ali ne.”
Po njegovem mnenju je sodišče s to sodbo močno okrnilo svoj ugled, na kar je v ločenem mnenju opozoril tudi eden od sodnikov, ki je glasoval proti:
“Evropsko sodišče je imelo do zdaj funkcijo vesti Evrope, a si zdaj tega naziva ne zasluži več.”
Učinek razsodbe, ki je prva tovrstna v zgodovini Evropskega sodišča, bo lahko imela posledice, svari Zupančič. Lambertu podobnih primerov je namreč samo v Franciji več tisoč. Po njegovih besedah je s tem Evropsko sodišče priprlo vrata za morebitne zlorabe.
O moralnih dilemah v povezavi z evtanazijo smo govorili s filozofom dr. Vojkom Strahovnikom.
V Franciji sicer v teh mesecih poteka intenzivna razprava o uzakonitvi evtanazije. To sta do zdaj med drugim že uzakonili Nizozemska in Belgija in v teh dveh državah so predlani s pomočjo evtanazije skupno usmrtili več kot 6.000 ljudi. Pomoč pri samomoru pa je dovoljena v Švici, med drugim tudi tujcem, pod zelo strogimi pogoji pa še v Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem in v nekaterih ameriških zveznih državah.
Primer Nizozemske je orisal Ton Vink iz društva De Einder (Horizont), v katerem svetujejo tistim, ki razmišljajo o končanju življenja. (Pogovor objavljamo v izvirniku.)
Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim pritrdilo odločitvi francoskega pravosodja, ki je dalo zeleno luč, da 38-letnega tetraplegika Vincenta Lamberta odklopijo z aparata, ki ga ohranja pri življenju. Gre za odločitev, ki v Evropi predstavlja prelomnico, saj je Lambertu podobnih primerov samo v Franciji več tisoč. Je Evropsko sodišče za človekove pravice s to razsodbo res izgubilo vlogo vesti Evrope in ali so se vrata v zvezi z legalizacijo evtanazije v Evropi s tem res priprla?
Primer Lambert proti Franciji razburja evropsko javnost: Je Evropsko sodišče za človekove pravice s to razsodbo res izgubilo vlogo vesti Evrope?
Sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice so pred kratkim z 12 proti 5 glasovali v prid odločitvi francoskega sodišča v zadevi Lambert proti Franciji iz junija 2014 in s tem odločili, da to ni kršilo evropskega prava. To pomeni, da morajo zdravniki prekiniti intravenozno hranjenje 38-letnega tetraplegika Vincenta Lamberta, ki je bil leta 2008 žrtev avtomobilske nesreče in ima od tedaj hude poškodbe živčnega sistema.
Odločitev na prvi pogled ni presenetljiva, pravi predsednik Komisije za medicinsko etiko dr. Božidar Voljč: “To ni nič nenavadnega, govorimo o prenehanju vzdrževanja življenja. To se lahko pripeti tudi pri nas.”
Toda po drugi strani ima primer kar nekaj vprašljivih dimenzij. Pacient ni izrazil svoje volje vnaprej, svojci so glede njegove usode zelo razdeljeni, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič, ki pri razsodbi ni sodeloval, pa opozarja tudi na ta zadržek:
“Francoska zakonodaja omogoča prekinitev terapije v stanju, kjer bi šlo za trmasto vztrajanje pri njem. Eno ključnih pravnih vprašanj je, ali je hidracija pacienta terapija ali ne.”
Po njegovem mnenju je sodišče s to sodbo močno okrnilo svoj ugled, na kar je v ločenem mnenju opozoril tudi eden od sodnikov, ki je glasoval proti:
“Evropsko sodišče je imelo do zdaj funkcijo vesti Evrope, a si zdaj tega naziva ne zasluži več.”
Učinek razsodbe, ki je prva tovrstna v zgodovini Evropskega sodišča, bo lahko imela posledice, svari Zupančič. Lambertu podobnih primerov je namreč samo v Franciji več tisoč. Po njegovih besedah je s tem Evropsko sodišče priprlo vrata za morebitne zlorabe.
O moralnih dilemah v povezavi z evtanazijo smo govorili s filozofom dr. Vojkom Strahovnikom.
V Franciji sicer v teh mesecih poteka intenzivna razprava o uzakonitvi evtanazije. To sta do zdaj med drugim že uzakonili Nizozemska in Belgija in v teh dveh državah so predlani s pomočjo evtanazije skupno usmrtili več kot 6.000 ljudi. Pomoč pri samomoru pa je dovoljena v Švici, med drugim tudi tujcem, pod zelo strogimi pogoji pa še v Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem in v nekaterih ameriških zveznih državah.
Primer Nizozemske je orisal Ton Vink iz društva De Einder (Horizont), v katerem svetujejo tistim, ki razmišljajo o končanju življenja. (Pogovor objavljamo v izvirniku.)
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Neveljaven email naslov