Nad našimi glavami iz dneva v dan leta vse več trotov oziroma dronov. Brezpilotni letalniki so vroče tržno blago, ki ga lahko kupi prav vsak. Kakšne ukrepe proti njim opažajo dronologi? Zakaj so droni idealno tehnično sredstvo za organe pregona in koliko namerava za njih nameniti vojska? Je res, da lahko drona upravlja prav vsak?

Bodo droni nenadzorovano preplavili naše nebo?

Nad našimi glavami iz dneva v dan leta vse več trotov oziroma dronov. Brezpilotni letalniki so vroče tržno blago, ki ga lahko kupi prav vsak. Kakšne ukrepe proti njim opažajo dronologi? Zakaj so droni idealno tehnično sredstvo za organe pregona in koliko namerava zanje nameniti vojska? Je res, da lahko dron upravlja prav vsak?

Dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani je urednik knjige ‘Drones and Unmanned Aerial Systems’, ki bo v teh dneh izšla pri ameriški založbi Springer.

“Kolikor sem seznanjen, lahko pri nas vsak pride v trgovino in kupi dron. V Sloveniji je stanje popolnoma neurejeno. Informacijska pooblaščenka je že dvakrat pozvala agencijo za civilno letalstvo, naj vendar sprejme pravila, s katerimi bi jasneje določila, kaj lahko in česa ne, kakšne so velikosti brezpilotnih letalnikov, s katerimi lahko letimo, kje ne smemo leteti.”

Droni v rokah policije

Vzporedno z razvojem brezpilotnih letalnikov dronologi opažajo tudi razvoj protiukrepov, kot so motilci, s katerimi je mogoče motiti signal, dron speljati iz smeri in ga na neki način “ugrabiti”. Brezpilotni letalniki bi teoretično lahko prenašali tudi orožje, zato nekatere policije uporabljajo mreže, ki jih z droni vržejo na druge drone.

Drone si želi uporabljati tudi slovenska policija. Završnik opozarja, da predlog sprememb zakona o nalogah in pooblastilih policije vključuje tudi možnost uporabe tehničnih sredstev, vključno z droni. “Policija po mojem mnenju še nima pooblastila, da bi jih lahko uporabljala, čeprav obstajajo tudi drugačne interpretacije zakona. Pri policiji obstaja večje tveganje za poseg v zasebnost.” Završnik ni čisto proti uporabi brezpilotnikov, a meni, da moramo biti pri organih pregona še posebej previdni in paziti na to, da izvajajo le pooblastila, ki jih imajo izrecno določena.

Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič opozori na razliko med samim brezpilotnim letalnikom in sistemi za zajem podatkov.

“Ključno se je vprašati, ali ima nekdo pooblastilo za določen zajem podatkov.”

Policija tako nima pooblastila za izvajanje biometrične prepoznave obrazov, zato tega ne more početi niti na tleh niti v zraku. Tomšič opozori, da je pooblastila, ki jih damo policiji, potem zelo težko ukiniti, tudi če ugotovimo, da so bila neučinkovita, neprimerna in nesorazmerna.

Droni so za organe pregona idealno tehnično sredstvo. “Omogočajo prikrit, množičen, stalen nadzor. Predstavljajte si roj medsebojno povezanih drobnih brezpilotnikov, ki ves čas brenčijo v zraku ter zajemajo pogovore, slike, prepoznavajo ljudi, njihovo gibanje, hitrost vozil, registrske tablice.”

1,28 milijona evrov za brezpilotna letala slovenske vojske

V srednjeročnem obrambnem programu do leta 2018 je za drone rezerviranih 2,5 milijona evrov. Gre za neoborožena brezpilotna letala, ki jih vojska namerava uporabljati tudi za zbiranje obveščevalnih podatkov na taktični ravni, so nam z ministrstva za obrambo odgovorili po sprejetju tega programa leta 2013.

Letos je ministrstvo s podjetjem C-ASTRAL za obdobje treh let sklenilo okvirni sporazum v vrednosti dobrih 1,283.637 evrov. Prvi komplet  brezpilotnih letal razreda mini bo vojska predvidoma dobila do konca leta. Na ministrstvu pravijo, da za uporabo brezpilotnih letal za namene, opredeljene v srednjeročnem obrambnem programu, Slovenska vojska ne potrebuje nobenega pooblastila, sprememba Zakona o obrambi pa ni povezana z uporabo brezpilotnih letal.

Krimonolog Aleš Završnik pa opaža, da bo vojska tudi s spremembami zakona o obrambi, ki ji bodo pri varovanju meje zagotovile policijska pooblastila, dobila dodatno pravno podlago za uporabo dronov, saj vladni predlog sprememb zakona o nalogah in pooblastilih policije vključuje tudi možnost uporabe tehničnih sredstev, kot so droni.

Dovoljenje za upravljanje drona?

Ana Hožič iz Agencije za civilno letalstvo Slovenije pravi, da se, če ne ogrožajo varnosti letenja, tudi za brezpilotne letalnike, lažje od 150 kg, uporablja pravilnik o ultralahkih letalnih napravah.  Vendar pravilnik nikjer ne pove, kakšni so kriteriji za pridobitev licence, pridobitev spričevala o plovnosti in izvajanje operacij. “Niso določeni nobeni kriteriji. Glede na posebnosti teh zrakoplovov jih ni mogoče primerjati z ultralahkimi letalnimi napravami. Agencija nima pravne podlage, da bi lahko izdala katero koli dovoljenje.” Zakon o letalstvu prepoveduje letenje brezpilotnih zrakoplovov brez dovoljenja, podrobnosti za pridobitev tega dovoljenja pa niso opredeljene nikjer. Agencija bo strokovne podlage za brezpilotne zrakoplove pripravila do decembra.

Vodja sektorja za letalstvo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor Alojz Krapež pa pravi, da je za upravljanje drona že zdaj mogoče dobiti dovoljenje z izpitom za ultralahka letala.

Kriminolog Aleš Završnik stanje opiše tako: “Pri nas na tem področju vlada Divji zahod, saj vsak počne, kar hoče, ker nimamo jasnih pravil.” Ta pravila šele zdaj razvija tudi Evropska unija, ki na drone ne gleda kot na grožnjo za našo zasebnost, ampak z njimi predvsem želi povečati gospodarsko rast.

Ali lahko vržemo kamen v dron, ki nas snema?

Završnik tudi na podlagi odločb ameriških sodišč meni, da če bi na primer soseda v sosedov dron, ki jo snema med sončenjem, vrgla kamen, bi bila odgovorna za poškodovanje tuje stvari. “Vprašanje pa je, koliko bi bila oba odgovorna. Po eni strani bi šlo za odškodninsko odgovornost, po drugi strani pa bi storilec, ki bi snemal, lahko bil odgovoren po kazenskem zakoniku. Take primere smo imeli tudi že v Sloveniji. Na Bizeljskem je nekdo v dron streljal z lovsko puško in ga poškodoval.”