Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko o prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009? Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov. Bo kapital vendarle popustil pozivom k odgovornosti in kako (ne)enoten je svet v spoprijemanju s podnebnimi politikami, izveste v tokratni Reakciji.
Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009?
Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno treba zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov.
Najbolj kritični …
Znanstveniki opozarjajo, da je v ozračju vse več ogljikovega dioksida. Spomladi so tako koncentracije ogljikovega dioksida presegle 400 delcev na milijon. “Ta vrednost je višja, kot je bila kadar koli v več milijonih let. Pravzaprav je bila zadnjič tako visoka približno pred štirimi milijoni let, to je vsekakor mejnik,” je prepričan vodilni znanstvenik mreže za raziskovanje toplogrednih plinov v Ameriški agenciji za spremljanje oceanov in atmosfere NOAA Pieter Tains.
Zaradi učinka tople grede naj bi svetovna temperatura brez ustreznih ukrepov narasla za pet stopinj Celzija. Druga preteča težava je naraščajoča gladina morja. Oceanograf Michael Ablain je opozoril, da je “od leta 1992 do danes gladina morja rasla za 3,3 milimetra na leto. Po naših meritvah naj bi morska gladina v prihodnje narasla od pol do enega metra, kar bi imelo zelo slabe posledice za velik del svetovne populacije.”
Ena od takih držav je na primer Tuvalu v Tihem oceanu, kjer najvišji vrh ne presega petih metrov. Zaradi naraščajoče gladine morja se bo moral odseliti velik del prebivalstva. Tamkajšnji premier Enele Sopoaga pravi, da se otok že zdaj spopada z erozijo, težave imajo z varnostjo hrane in onesnaženo vodo. Zahtevajo doslednejša prizadevanja za ustavitev podnebnih sprememb.
Te dni je v okviru pariške konference gostoval tudi Elon Musk, izvršni direktor družb Tesla Motors in SpaceX. Temeljni problem dandanes po njegovem predstavlja način življenja, ki še naprej temelji na porabi ogljika in njegovih spojin. “To je norost,” pravi, “prav zaradi tega si vse drugačne iniciative in alternative le lomijo zobe.”
“Ne zavedamo se, da lahko najhujši scenarij podnebnih sprememb prinese hujše uničenje kot vse dozdajšnje vojne skupaj.” – Elon Musk, Tesla Motors
In kdo je najbolj odgovoren za to, kdo ima največji okoljski dolg? “Zgodovinsko gledano so največji onesnaževalec ZDA, sledi Evropska unija,” pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Med novimi onesnaževalci pa izstopajo Kitajska, Indija, Indonezija …
Nujen globalen pristop
Tovrstna problematika je že tako napredovala, da bomo morali seči dlje od iniciativ posameznikov ali lokalnih skupnosti in angažiranih skupin. Terja globalen pristop, je jasen bioetik in filozof Luka Omladič. “Podnebnih sprememb se je nujno lotiti od zgoraj; sam kapital, sam trg tega ni sposoben narediti.”
Zato se svetovni voditelji že od začetka 90. let prejšnjega stoletja trudijo, da bi dosegli korenit skupen pristop k problematiki podnebnih sprememb. Pomemben tovrstni vrh je bila svetovna konferenca Združenih narodov leta 1992 v Riu de Jeneiru, pet let pozneje je sledil Kjotski protokol, po katerem naj bi emisije do leta 2012 zmanjšali za pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Združenih držav Amerike ni bilo med podpisnicami, veljati je začel šele leta 2004, ko mu je podpis namenila Rusija. Svet je nato znova iskal rešitev za nadaljnje korake leta 2007 na Baliju, zatem leta 2009 v Köbenhavnu. Od tega vrha so si obetali res veliko, izkupiček pa je bil boren. Vsi so se sicer strinjali, da je nujno zmanjšanje emisij, a pravno zavezujočega dokumenta nismo dobili. Države zdaj v Parizu tečejo novi krog.
“Pariška pogajanja so bistveno bolje politično podprta, večja prizadevanja potekajo zadnjih šest let. Industrija je veliko bolj pripravljena. Kar nekaj indicev je, da smo lahko optimisti. A sporazum mora biti dovolj oster in pravno zavezujoč, da bomo lahko govorili o uspehu,” je še jasna Kajfež Bogatajeva.
Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko o prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009? Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov. Bo kapital vendarle popustil pozivom k odgovornosti in kako (ne)enoten je svet v spoprijemanju s podnebnimi politikami, izveste v tokratni Reakciji.
Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009?
Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno treba zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov.
Najbolj kritični …
Znanstveniki opozarjajo, da je v ozračju vse več ogljikovega dioksida. Spomladi so tako koncentracije ogljikovega dioksida presegle 400 delcev na milijon. “Ta vrednost je višja, kot je bila kadar koli v več milijonih let. Pravzaprav je bila zadnjič tako visoka približno pred štirimi milijoni let, to je vsekakor mejnik,” je prepričan vodilni znanstvenik mreže za raziskovanje toplogrednih plinov v Ameriški agenciji za spremljanje oceanov in atmosfere NOAA Pieter Tains.
Zaradi učinka tople grede naj bi svetovna temperatura brez ustreznih ukrepov narasla za pet stopinj Celzija. Druga preteča težava je naraščajoča gladina morja. Oceanograf Michael Ablain je opozoril, da je “od leta 1992 do danes gladina morja rasla za 3,3 milimetra na leto. Po naših meritvah naj bi morska gladina v prihodnje narasla od pol do enega metra, kar bi imelo zelo slabe posledice za velik del svetovne populacije.”
Ena od takih držav je na primer Tuvalu v Tihem oceanu, kjer najvišji vrh ne presega petih metrov. Zaradi naraščajoče gladine morja se bo moral odseliti velik del prebivalstva. Tamkajšnji premier Enele Sopoaga pravi, da se otok že zdaj spopada z erozijo, težave imajo z varnostjo hrane in onesnaženo vodo. Zahtevajo doslednejša prizadevanja za ustavitev podnebnih sprememb.
Te dni je v okviru pariške konference gostoval tudi Elon Musk, izvršni direktor družb Tesla Motors in SpaceX. Temeljni problem dandanes po njegovem predstavlja način življenja, ki še naprej temelji na porabi ogljika in njegovih spojin. “To je norost,” pravi, “prav zaradi tega si vse drugačne iniciative in alternative le lomijo zobe.”
“Ne zavedamo se, da lahko najhujši scenarij podnebnih sprememb prinese hujše uničenje kot vse dozdajšnje vojne skupaj.” – Elon Musk, Tesla Motors
In kdo je najbolj odgovoren za to, kdo ima največji okoljski dolg? “Zgodovinsko gledano so največji onesnaževalec ZDA, sledi Evropska unija,” pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Med novimi onesnaževalci pa izstopajo Kitajska, Indija, Indonezija …
Nujen globalen pristop
Tovrstna problematika je že tako napredovala, da bomo morali seči dlje od iniciativ posameznikov ali lokalnih skupnosti in angažiranih skupin. Terja globalen pristop, je jasen bioetik in filozof Luka Omladič. “Podnebnih sprememb se je nujno lotiti od zgoraj; sam kapital, sam trg tega ni sposoben narediti.”
Zato se svetovni voditelji že od začetka 90. let prejšnjega stoletja trudijo, da bi dosegli korenit skupen pristop k problematiki podnebnih sprememb. Pomemben tovrstni vrh je bila svetovna konferenca Združenih narodov leta 1992 v Riu de Jeneiru, pet let pozneje je sledil Kjotski protokol, po katerem naj bi emisije do leta 2012 zmanjšali za pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Združenih držav Amerike ni bilo med podpisnicami, veljati je začel šele leta 2004, ko mu je podpis namenila Rusija. Svet je nato znova iskal rešitev za nadaljnje korake leta 2007 na Baliju, zatem leta 2009 v Köbenhavnu. Od tega vrha so si obetali res veliko, izkupiček pa je bil boren. Vsi so se sicer strinjali, da je nujno zmanjšanje emisij, a pravno zavezujočega dokumenta nismo dobili. Države zdaj v Parizu tečejo novi krog.
“Pariška pogajanja so bistveno bolje politično podprta, večja prizadevanja potekajo zadnjih šest let. Industrija je veliko bolj pripravljena. Kar nekaj indicev je, da smo lahko optimisti. A sporazum mora biti dovolj oster in pravno zavezujoč, da bomo lahko govorili o uspehu,” je še jasna Kajfež Bogatajeva.
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov