Prvotni načrti, da bo vstop v devetletko bistveno bolj prilagojen šestletnikom tudi skozi igro in z zmanjšanjem storilnosti in tekmovalnosti, se v praksi iz leta v leto manj uresničujejo in tudi zato starši bodočih prvošolčkov vse pogosteje razmišljajo o odlogu šolanja. Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo, so poznavanje abecede in številk, veščina zavezovanja vezalk ali potreba po plenički v nočnem času res zanesljivi kazalci za vpis v šolo ali proti njemu? Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo “dodatno leto otroštva” in kdaj bi s takim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku naredili škodo? O tem bosta razmišljali psihologinja Tina Merčnik, ravnateljica vrtca Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane in specialna pedagoginja dr. Vanja Kishwarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Prvotni načrti, da bo vstop v devetletko bistveno bolj prilagojen šestletnikom tudi skozi igro in z zmanjšanjem storilnosti in tekmovalnosti, se v praksi  iz leta v leto manj uresničujejo in tudi zato starši bodočih prvošolčkov vse  pogosteje razmišljajo o odlogu šolanja.

Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo, so poznavanje abecede in številk, veščina zavezovanja vezalk ali potreba po plenički v nočnem času res zanesljivi kazalci za vpis v šolo ali proti njemu? Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo “dodatno leto otroštva” in kdaj bi s takim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku naredili škodo?

O tem sta razmišljali psihologinja Tina Merčnik, ravnateljica vrtca Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane in specialna pedagoginja dr. Vanja Kishwarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.