Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolikokrat ste svojega otroka pohvalili ali umirili tako, da ste mu v roke potisnili svoj mobilni telefon? Je od tega trenutka otrokova varna uporaba tehnološke naprave, in razumevanje čemu je namenjena, v vaših rokah ali je dolžna na pomoč priskočiti tudi šola? Odkrivamo v Reakciji.
Starši mobilne naprave pogosto uporabljajo kot tehnološko varuško. To je neproduktivno.
Virtualni svet je danes resničnost, v kateri živimo vsi. Otroci drugega sveta praktično ne poznajo. Digitalne vsebine so zanje nekaj samoumevnega. “Hkrati pa nimajo genske danosti, da bi znali živeti drugače kot generacije prej, to jih je treba naučiti,” razlaga doc. dr. Nenad Čuš Babić.
“Digitalna pismenost je spretnost obvladovanja visokih tehnologij, torej spleta in tehnoloških naprav. Otroci jih uporabljajo in z njimi počnejo, kar želijo. To ni prav.”
– Marko Ivanišin
Starši mobilne naprave pogosto uporabljajo kot tehnološko varuško. To je neproduktivno. Lenart J. Kučić, novinar Dela: “Hčerko sem s tehnologijo seznanil takoj, ko je odprla oči, saj me je opazovala, ko sem jo uporabljal. Pomembno je, da otroka naučiš, kako uporabljati tehnologijo, in ne pustiš, da tehnologija uporablja njega.”
In če starši nimajo dovolj znanja, lahko pomaga šola. Otroci v Veliki Britaniji se od petega leta naprej učijo programerskih veščin. Poučevanje programiranja za otroke namreč vidijo kot dolgoročno rešitev za premostitev prepada med številom tehnoloških delovnih mest in ljudmi, kvalificiranimi zanje. Ne gre za osnove, kot na primer, kako uporabljati word ali narediti preglednico, temveč učijo otroke računalništva, informacijske tehnologije in digitalne pismenosti. Učijo jih programirati in ustvarjati lastne programe; ne samo uporabljati računalnik, ampak tudi to, kako ta deluje in kako ga pripraviti, da dela za vas.
Položaj na slovenskih šolah je drugačen. Nekateri ravnatelji nad vključevanjem digitalne pismenosti v prvo triado niso navdušeni, pojasnjuje ravnateljica OŠ Ludvika Pliberška Lidija Todorović: “V prvem razredu je pomembno, da se otroci navadijo na sistem, veliko je treba delati za razvoj ročnih spretnostih, za razvoj grafomotorike.”
“Naslednji bavbav je virtualna resničnost. Tako kot ob pojavu televizije lahko pričakujemo moralno paniko in prenapihnjena pričakovanja.”
– Lenart J. Kučić
Starši morajo pokazati zanimanje in se z otroki učiti. Ne starši ne šola se ne smejo ustrašiti in misliti, da bodo zaradi digitalne pismenosti izgubili nadzor. Morda vas bo prav pogled na tehnologijo skozi otrokove oči pomiril.
Kolikokrat ste svojega otroka pohvalili ali umirili tako, da ste mu v roke potisnili svoj mobilni telefon? Je od tega trenutka otrokova varna uporaba tehnološke naprave, in razumevanje čemu je namenjena, v vaših rokah ali je dolžna na pomoč priskočiti tudi šola? Odkrivamo v Reakciji.
Starši mobilne naprave pogosto uporabljajo kot tehnološko varuško. To je neproduktivno.
Virtualni svet je danes resničnost, v kateri živimo vsi. Otroci drugega sveta praktično ne poznajo. Digitalne vsebine so zanje nekaj samoumevnega. “Hkrati pa nimajo genske danosti, da bi znali živeti drugače kot generacije prej, to jih je treba naučiti,” razlaga doc. dr. Nenad Čuš Babić.
“Digitalna pismenost je spretnost obvladovanja visokih tehnologij, torej spleta in tehnoloških naprav. Otroci jih uporabljajo in z njimi počnejo, kar želijo. To ni prav.”
– Marko Ivanišin
Starši mobilne naprave pogosto uporabljajo kot tehnološko varuško. To je neproduktivno. Lenart J. Kučić, novinar Dela: “Hčerko sem s tehnologijo seznanil takoj, ko je odprla oči, saj me je opazovala, ko sem jo uporabljal. Pomembno je, da otroka naučiš, kako uporabljati tehnologijo, in ne pustiš, da tehnologija uporablja njega.”
In če starši nimajo dovolj znanja, lahko pomaga šola. Otroci v Veliki Britaniji se od petega leta naprej učijo programerskih veščin. Poučevanje programiranja za otroke namreč vidijo kot dolgoročno rešitev za premostitev prepada med številom tehnoloških delovnih mest in ljudmi, kvalificiranimi zanje. Ne gre za osnove, kot na primer, kako uporabljati word ali narediti preglednico, temveč učijo otroke računalništva, informacijske tehnologije in digitalne pismenosti. Učijo jih programirati in ustvarjati lastne programe; ne samo uporabljati računalnik, ampak tudi to, kako ta deluje in kako ga pripraviti, da dela za vas.
Položaj na slovenskih šolah je drugačen. Nekateri ravnatelji nad vključevanjem digitalne pismenosti v prvo triado niso navdušeni, pojasnjuje ravnateljica OŠ Ludvika Pliberška Lidija Todorović: “V prvem razredu je pomembno, da se otroci navadijo na sistem, veliko je treba delati za razvoj ročnih spretnostih, za razvoj grafomotorike.”
“Naslednji bavbav je virtualna resničnost. Tako kot ob pojavu televizije lahko pričakujemo moralno paniko in prenapihnjena pričakovanja.”
– Lenart J. Kučić
Starši morajo pokazati zanimanje in se z otroki učiti. Ne starši ne šola se ne smejo ustrašiti in misliti, da bodo zaradi digitalne pismenosti izgubili nadzor. Morda vas bo prav pogled na tehnologijo skozi otrokove oči pomiril.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Neveljaven email naslov