Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S sprejetjem novega zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti se je združil velik del politike, vendar so se na pokojnikih kmalu začela lomiti kopja. V Sloveniji letno umre okrog 20.000 ljudi. Pogrebna dejavnost bo prepuščena trgu, toda smrt bližnjega je zelo osebna izkušnja. Žalujoči so v tem obdobju izredno ranljivi.
Obred pokopa lahko stisko olajša, lahko pa povzroči stres. Verjetno bi v manjših občinah lahko dobili tudi povsem drugačne odgovore, a nasprotuje mu tudi skupnost občin.
Direktor javnega podjetja Žale Robert Martinčič: “Pokojnik je s tem zakonom postal tržno blago. To je neodgovorno od države.”
Nasprotniki zakona upajo, da ga bo pokopalo ustavno sodišče, ki je že leta 2000 povedalo, da je zaradi pietete do pokojnikov in odnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov te dejavnosti ni mogoče zagotavljati na prostem trgu. Pridobivanje dobička je namreč podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
Antropolog in socialni delavec dr. Jože Ramovš: “S čim naj nadomeščamo humanost in solidarnost? Zakon bi moral enako obravnavati vse.”
Odločevalci pogosto težko dojamejo tudi šibko finančno stanje, v katerem živi vsaj polovica vsega prebivalstva. Dokaz za nerazumevanje stisk ljudi v tako stresnem trenutku kot je smrt bližnjega, je zagotovo tudi odločitev izpred skoraj treh let. Od takrat namreč pogrebnina, ki je pokrivala pomemben del stroškov povprečnega pogreba, ni več pravica po pokojniku, ki jo je lahko iz zdravstvene blagajne unovčil tisti, ki je za pogreb poskrbel, pač pa je postala izključno socialni transfer, ki ga lahko dobi zgolj ožji sorodnik umrlega, a le v primeru, če uspe dokazati lastno veliko socialno ogroženost.
Vsi tisti, ki so tik nad pragom preživetja, večinoma tudi kreditno nesposobni, pa morajo denar dobiti kjer pač vejo in znajo. Trditve odgovornih, da je bil tak strošek iz zdravstvene blagajne anomalija, ne drži povsem: ob ukinitvi so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje povedali, da je bila pogrebnina namreč pravica iz zdravstvene blagajne že od samih začetkov uvedbe zdravstvenega zavarovanja. Pri nas ga imamo že iz časov Avstroogrske.
S sprejetjem novega zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti se je združil velik del politike, vendar so se na pokojnikih kmalu začela lomiti kopja. V Sloveniji letno umre okrog 20.000 ljudi. Pogrebna dejavnost bo prepuščena trgu, toda smrt bližnjega je zelo osebna izkušnja. Žalujoči so v tem obdobju izredno ranljivi.
Obred pokopa lahko stisko olajša, lahko pa povzroči stres. Verjetno bi v manjših občinah lahko dobili tudi povsem drugačne odgovore, a nasprotuje mu tudi skupnost občin.
Direktor javnega podjetja Žale Robert Martinčič: “Pokojnik je s tem zakonom postal tržno blago. To je neodgovorno od države.”
Nasprotniki zakona upajo, da ga bo pokopalo ustavno sodišče, ki je že leta 2000 povedalo, da je zaradi pietete do pokojnikov in odnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov te dejavnosti ni mogoče zagotavljati na prostem trgu. Pridobivanje dobička je namreč podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
Antropolog in socialni delavec dr. Jože Ramovš: “S čim naj nadomeščamo humanost in solidarnost? Zakon bi moral enako obravnavati vse.”
Odločevalci pogosto težko dojamejo tudi šibko finančno stanje, v katerem živi vsaj polovica vsega prebivalstva. Dokaz za nerazumevanje stisk ljudi v tako stresnem trenutku kot je smrt bližnjega, je zagotovo tudi odločitev izpred skoraj treh let. Od takrat namreč pogrebnina, ki je pokrivala pomemben del stroškov povprečnega pogreba, ni več pravica po pokojniku, ki jo je lahko iz zdravstvene blagajne unovčil tisti, ki je za pogreb poskrbel, pač pa je postala izključno socialni transfer, ki ga lahko dobi zgolj ožji sorodnik umrlega, a le v primeru, če uspe dokazati lastno veliko socialno ogroženost.
Vsi tisti, ki so tik nad pragom preživetja, večinoma tudi kreditno nesposobni, pa morajo denar dobiti kjer pač vejo in znajo. Trditve odgovornih, da je bil tak strošek iz zdravstvene blagajne anomalija, ne drži povsem: ob ukinitvi so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje povedali, da je bila pogrebnina namreč pravica iz zdravstvene blagajne že od samih začetkov uvedbe zdravstvenega zavarovanja. Pri nas ga imamo že iz časov Avstroogrske.
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov