Danes več pomeni imeti kot biti. Tri četrtine stvari, ki jih proizvaja človeštvo, uporabimo le enkrat in jih nato zavržemo. Samo polovico hrane, ki jo pridelamo, zares pojemo. Naše življenje oblikujejo cene, popusti in vse večja ponudba. Čezmerno potrošništvo je postalo življenjski slog, materialne dobrine statusni simbol. Le redko pa se vprašamo, kje in kako so bile stvari proizvedene in kaj se skriva v poceni izdelkih, oblekah, hrani. Visoki stroški, ki jih plačujemo s selitvijo naših delovnih mest k cenejši delovni sili, suženjsko delo in vse bolj zasvinjan planet. Naš potrošniški apetit je vsak dan večji, a Zemlja z njim ne raste. Alternativo ponuja etično ali pa vsaj odgovorno potrošništvo in temu bo namenjena Sobotna reakcija.

Ne samo, kaj damo vase, tudi kaj damo nase, je pomembno

Tri četrtine stvari, ki jih proizvaja človeštvo, uporabimo le enkrat in jih nato zavržemo. Samo polovico hrane, ki jo pridelamo, zares pojemo. Naše življenje oblikujejo cene, popusti in vse večja ponudba. Čezmerno potrošništvo je postalo življenjski slog, materialne dobrine statusni simbol. Le redko pa se vprašamo, kje in kako so bile stvari proizvedene in kaj se skriva v poceni izdelkih, oblekah, hrani. Visoki stroški, ki jih plačujemo s selitvijo naših delovnih mest k cenejši delovni sili, suženjsko delo in vse bolj zasvinjan planet. Naš potrošniški apetit je vsak dan večji, a Zemlja z njim ne raste. Alternativo ponuja etično ali pa vsaj odgovorno potrošništvo.

December je tisti čas, ko se mnogi prepustimo brezglavemu nakupovanju, tudi tistih stvari, ki jih pravzaprav ne potrebujemo in ne želimo. A prav nič drugače ni druge mesece v letu. Čezmerno potrošništvo je postalo življenjski slog: kupi, kupi, kupi, zavrzi, zavrzi, zavrzi, vmes pa se nič ne sprašuj. In ker si večina to lahko privošči, večina troši.

Trošenje je nekaj normalnega 

Psiholog doktor Aleksander Zadel z Inštituta C. A. R. pravi, da če pogledamo globoko v naše gene, je bil že nekoč nek ulov ali nekaj, kar smo nabrali neposredno povezan z radostjo, zadovoljstvom in preživetjem in ti vzgibi še vedno tičijo globoko v nas. Le da je zdaj plen izdelek na polici, ki ga uplenimo ne s sulico, ampak z denarnico.

Slovenija je v vrhu evropskih držav po številu kvadratnih metrov nakupovalnih centrov na prebivalca. In čeprav so ti polni petek in svetek in so bili tudi v času največje krize, nas nakupljene, nepotrebne in nesmiselne stvari, pa čeprav dve za ceno ene, še vedno ne osrečijo. Sreča ob nakupovanju je čista kemija in fiziologija hormonov sreče, je kratkotrajna in traja le, dokler traja nakupovanje.

“Treba je razlikovati nujo, potrebo od konzumerizma oziroma potrošniške kulture. Ta premik od kupovati, kar potrebuješ, do kupovati, kar želiš, se je začel v 20. letih. 20. stoletja, ko se v zgodbo vmešata koncept želje in oče propagande Bernays. – doktor Hajrudin Hromadžić

Živa Kavka Gobbo, predsednica društva za sonaraven razvoj Focus, etično potrošnjo definira kot tisto, ki je sploh ni: “Če to ne gre, pa so najprej druge možnosti kot tek v trgovino.”

“Bolj kot smo bogata družba, večja je neenakost med ljudmi. In če bogastvo narašča, ljudje pa smo vedno bolj v slabem položaju, nekaj že ni v redu.” – Gaja Brecelj

Porazdelitev dobrin je nujna, ne pa, da eni hrano mečemo stran, drugi pa do nje nimajo dostopa. In najprej lahko način življenja, in s tem tudi potrošnje, spremenimo pri sebi.