Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gorski svet ni preprost svet

16.12.2016

Zahteva veliko izkušenj in znanja, sploh pozimi, ko so dnevi krajši, ko se vreme spreminja iz minute v minuto in ko koče niso tako pogosto odprte. Izkušeni gorski vodniki in reševalci opažajo, da je s povečanim obiskom naših gora tam tudi vse več ljudi, ki se visokogorskih podvigov lotevajo brez kritičnega presojanja. Na naše vršace hodijo podobno, kot da bi se na potovanje okoli sveta podali brez letalske karte in z majhnim nahrbtnikom. Z vznikom družabnih omrežij pa se je pojavila še ena korelacija: več je tudi nesreč. Hodimo v hribe torej vse bolj nabirat všečke kot pa lepe razglede.

Gorski svet ni preprost svet

Zahteva veliko izkušenj in znanja, sploh pozimi, ko so dnevi krajši, ko se vreme spreminja iz minute v minuto in ko koče niso tako pogosto odprte. Izkušeni gorski vodniki in reševalci opažajo, da je s povečanim obiskom naših gora tam tudi vse več ljudi, ki se visokogorskih podvigov lotevajo brez kritičnega presojanja. Na naše vršace hodijo podobno, kot da bi se na potovanje okoli sveta podali brez letalske karte in z majhnim nahrbtnikom.

Z vznikom družabnih omrežij se je pojavila še ena korelacija: več je tudi nesreč. Hodimo v hribe torej vse bolj nabirat všečke kot pa lepe razglede?

Inštruktor Gorsko reševalne zveze Slovenije in strokovni sodelavec Planinske zveze Matjaž Šerkezi vzroke za povečanje števila nesreč vidi v pomanjkanju izkušenj planincev, slabi pripravi na turo, neznanju in, kot rečeno, subjektivnih informacijah na spletu in družabnih omrežjih. »Sploh lani smo se srečali s ponesrečenci, ki so dobili informacije za ture na spletu. A za temi informacijami je subjektivna ocena, ljudje imajo različne izkušnje, nekdo se lahko kaj hitro zapleza in izgubi.«

Tudi gorski vodnik Mitja Šorn ugotavlja, da je s povečanjem obiska naših gora v njih tudi vse več nepripravljenih planincev. Od tega, da po naših gorah hodijo ljudje v natikačih in celo salonarjih, da v visokogorje ob nikakršni opremi vodijo komaj dobro leto stare otroke, do tega, da je zaradi pomanjkljive opreme največ ozeblin prav poleti. Zelo pogosto opažanje je tudi, da je vrv planincem španska vas.

»Če se pa že hvalimo, moj čas je 2 uri 45 minut«

Družabna omrežja so nam omogočila, da z drugimi ljudmi delimo svojo intimo, obenem pa spodbujajo tudi vse bolj opazno in obsesivno gonjo za samopotrjevanjem. Kot razmišlja športni psiholog Milan Hosta, tekmovalnost usmerja pogled navzven, zadoščenja ne iščemo več pri sebi, ampak okoli sebe. Naslednji korak je primerjanje.

Z vzponom socialnih omrežij in forumov ljudje vse bolj iščemo potrditev še zunaj sebe, zlasti tisti, ki imajo manko samozavesti. A ker je družba prežeta s tekmovalnostjo, se nam zdi to samoumevno. Treba se je potrjevati navzven, s čimer pa se odtujujemo od lastnega telesa, od lastnih kapacitet in tudi od narave. Naravo jemljemo kot dosežek, ne pa kot vrednoto samo po sebi.

Kako v gore pozimi?

Matjaž Šerkezi opozarja na svojstven obraz zime v visokogorju.

  • Uporaba cepina in derez v zimskem času (poleg obvezne opreme, ki mora biti v vsakem nahrbtniku), je ne glede na sneg v gorah obvezna, zato morata biti v vsakem nahrbtniku.
  • Tako imenovane verige, derezice, žabice …, ki so namenjene hoji po zasneženih in poledenelih gozdnih cestah in pomrznjenih tleh v urbanih okoljih, niso primerna zamenjava za klasične pohodne dereze z 12 zobmi in so nevarne, če jih uporabljamo v gorah oziroma tam, kjer teren tega ne dopušča.
  • Svetuje uporabo čelade, sploh tam, kjer planinske poti potekajo pod stenami in je nevarnost padajočega kamenja; po meliščih, kjer je povečana možnost proženja kamenja drugih obiskovalcev; čelada pa nam zaščiti glavo tudi med padcem.
  • Sestavni del opreme je lavinski trojček, sestavljen iz žolne, sonde in aluminijaste lopate. Priporočilo mednarodne organizacije za reševanje IKAR je tudi, da naj bo lavinska žolna digitalna, triantenska in mora imeti gumb za označevanje v primeru več zasutih oseb. Če smo pogostejši obiskovalec gora v zimskem času, je priporočljivo razmisliti tudi o uporabi nahrbtnika z zračnim balonom.

Svoje znanje o vedenju in opremi pozimi v gorah, lahko osvežite ali dopolnite na številnih tečajih:

Obiskovalci gora lahko znanje in izkušnje za varnejšo hojo v gore v zimskem času pridobijo na tečajih in usposabljanjih, ki bodo 21.-22. 1. 2017 na Pokljuki: Dan varstva pred snežnimi plazovi (GRZS), 7. 1. 2017 na Zelenici: Tečaj varstva pred snežnimi plazovi (GRS Tržič), 21. 1. 2017 v Grohotu pod Raduho: Lavinski dan (GRS Koroške), 27.-28. 1. 2017 na Mali planini: Tečaj varnejše hoje v gore (GRS Kamnik), 11.-12. 2. 2017 na Okrešlju: Dan varstva pred plazovi (GRS Celje).

 


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Gorski svet ni preprost svet

16.12.2016

Zahteva veliko izkušenj in znanja, sploh pozimi, ko so dnevi krajši, ko se vreme spreminja iz minute v minuto in ko koče niso tako pogosto odprte. Izkušeni gorski vodniki in reševalci opažajo, da je s povečanim obiskom naših gora tam tudi vse več ljudi, ki se visokogorskih podvigov lotevajo brez kritičnega presojanja. Na naše vršace hodijo podobno, kot da bi se na potovanje okoli sveta podali brez letalske karte in z majhnim nahrbtnikom. Z vznikom družabnih omrežij pa se je pojavila še ena korelacija: več je tudi nesreč. Hodimo v hribe torej vse bolj nabirat všečke kot pa lepe razglede.

Gorski svet ni preprost svet

Zahteva veliko izkušenj in znanja, sploh pozimi, ko so dnevi krajši, ko se vreme spreminja iz minute v minuto in ko koče niso tako pogosto odprte. Izkušeni gorski vodniki in reševalci opažajo, da je s povečanim obiskom naših gora tam tudi vse več ljudi, ki se visokogorskih podvigov lotevajo brez kritičnega presojanja. Na naše vršace hodijo podobno, kot da bi se na potovanje okoli sveta podali brez letalske karte in z majhnim nahrbtnikom.

Z vznikom družabnih omrežij se je pojavila še ena korelacija: več je tudi nesreč. Hodimo v hribe torej vse bolj nabirat všečke kot pa lepe razglede?

Inštruktor Gorsko reševalne zveze Slovenije in strokovni sodelavec Planinske zveze Matjaž Šerkezi vzroke za povečanje števila nesreč vidi v pomanjkanju izkušenj planincev, slabi pripravi na turo, neznanju in, kot rečeno, subjektivnih informacijah na spletu in družabnih omrežjih. »Sploh lani smo se srečali s ponesrečenci, ki so dobili informacije za ture na spletu. A za temi informacijami je subjektivna ocena, ljudje imajo različne izkušnje, nekdo se lahko kaj hitro zapleza in izgubi.«

Tudi gorski vodnik Mitja Šorn ugotavlja, da je s povečanjem obiska naših gora v njih tudi vse več nepripravljenih planincev. Od tega, da po naših gorah hodijo ljudje v natikačih in celo salonarjih, da v visokogorje ob nikakršni opremi vodijo komaj dobro leto stare otroke, do tega, da je zaradi pomanjkljive opreme največ ozeblin prav poleti. Zelo pogosto opažanje je tudi, da je vrv planincem španska vas.

»Če se pa že hvalimo, moj čas je 2 uri 45 minut«

Družabna omrežja so nam omogočila, da z drugimi ljudmi delimo svojo intimo, obenem pa spodbujajo tudi vse bolj opazno in obsesivno gonjo za samopotrjevanjem. Kot razmišlja športni psiholog Milan Hosta, tekmovalnost usmerja pogled navzven, zadoščenja ne iščemo več pri sebi, ampak okoli sebe. Naslednji korak je primerjanje.

Z vzponom socialnih omrežij in forumov ljudje vse bolj iščemo potrditev še zunaj sebe, zlasti tisti, ki imajo manko samozavesti. A ker je družba prežeta s tekmovalnostjo, se nam zdi to samoumevno. Treba se je potrjevati navzven, s čimer pa se odtujujemo od lastnega telesa, od lastnih kapacitet in tudi od narave. Naravo jemljemo kot dosežek, ne pa kot vrednoto samo po sebi.

Kako v gore pozimi?

Matjaž Šerkezi opozarja na svojstven obraz zime v visokogorju.

  • Uporaba cepina in derez v zimskem času (poleg obvezne opreme, ki mora biti v vsakem nahrbtniku), je ne glede na sneg v gorah obvezna, zato morata biti v vsakem nahrbtniku.
  • Tako imenovane verige, derezice, žabice …, ki so namenjene hoji po zasneženih in poledenelih gozdnih cestah in pomrznjenih tleh v urbanih okoljih, niso primerna zamenjava za klasične pohodne dereze z 12 zobmi in so nevarne, če jih uporabljamo v gorah oziroma tam, kjer teren tega ne dopušča.
  • Svetuje uporabo čelade, sploh tam, kjer planinske poti potekajo pod stenami in je nevarnost padajočega kamenja; po meliščih, kjer je povečana možnost proženja kamenja drugih obiskovalcev; čelada pa nam zaščiti glavo tudi med padcem.
  • Sestavni del opreme je lavinski trojček, sestavljen iz žolne, sonde in aluminijaste lopate. Priporočilo mednarodne organizacije za reševanje IKAR je tudi, da naj bo lavinska žolna digitalna, triantenska in mora imeti gumb za označevanje v primeru več zasutih oseb. Če smo pogostejši obiskovalec gora v zimskem času, je priporočljivo razmisliti tudi o uporabi nahrbtnika z zračnim balonom.

Svoje znanje o vedenju in opremi pozimi v gorah, lahko osvežite ali dopolnite na številnih tečajih:

Obiskovalci gora lahko znanje in izkušnje za varnejšo hojo v gore v zimskem času pridobijo na tečajih in usposabljanjih, ki bodo 21.-22. 1. 2017 na Pokljuki: Dan varstva pred snežnimi plazovi (GRZS), 7. 1. 2017 na Zelenici: Tečaj varstva pred snežnimi plazovi (GRS Tržič), 21. 1. 2017 v Grohotu pod Raduho: Lavinski dan (GRS Koroške), 27.-28. 1. 2017 na Mali planini: Tečaj varnejše hoje v gore (GRS Kamnik), 11.-12. 2. 2017 na Okrešlju: Dan varstva pred plazovi (GRS Celje).

 


26.06.2010

Tabori in kdo so ljudje, ki bodo med počitnicami pazili naše otroke in kako so za tako delo usposobljeni

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


19.06.2010

S kolesom po mestu

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


12.06.2010

Ali morajo mladi v Sloveniji plačevati previsoke cene vstopnic?

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


05.06.2010

Zgodovinska mestna jedra so identitetne točke modernih mest, zato moramo ustaviti njihovo propadanje. . .

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


29.05.2010

Rejništvo - O novih pristopih k urejanju rejništva

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


10.04.2010

Video nadzorne kamere

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


03.04.2010

Zgodba o meji je tudi zgodba o šolskem prijateljstvu med slovenskimi in italijanskimi otroci.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


27.03.2010

Pojav zvočne knjige - Koliko jih Slovenci sploh imamo, kje jih lahko dobimo, komu so namenjene in kako je z njimi v tujini.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.03.2010

Obrt - uredba o določitvi obrtnih dejavnosti

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


27.02.2010

Reakcija

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


27.02.2010

Reakcija

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


20.02.2010

Reakcija

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.02.2010

Mobilniki in sms-si

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


16.01.2010

ADIJO, POKLICNI GASILCI - So prostovoljni gasilci sposobni oziroma usposobljeni nadomestiti poklicne gasilce?

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


Stran 20 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov