Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos obeležujemo 30. obletnico programa Erasmus+, ki velja za enega najuspešnejših programov Evropske unije. Prve Erasmus izmenjave izobraževanja in usposabljanja so potekale leta 1987, v enajstih takratnih državah EU. No, danes program izvajajo že v 33 evropskih državah, širi pa se tudi izven evropskih meja.
Mladi, ki sodelujejo v programu Erasmus, imajo po diplomi dvakrat večje zaposlitvene možnosti, saj delodajalci iščejo osebe, ki so odprte in se znajo prilagoditi spremembam.
Letos obeležujemo 30. obletnico programa Erasmus+, ki velja za enega najuspešnejših programov Evropske unije. Prve Erasmus izmenjave izobraževanja in usposabljanja so potekale leta 1987, v enajstih takratnih državah EU. Danes se program izvaja že v 33. evropskih državah, širi pa se tudi izven evropskih meja.
V Sloveniji smo program začeli izvajati v študijskem letu 1999/2000. Zanj v obdobju 2014-2020 skrbijo na dveh nacionalnih agencijah: na MOVIT-u za področje mladine, na CMEPIUS-u pa za področje izobraževanja, usposabljanja in športa. Erasmus plus, kot se program imenuje zdaj, je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Zanj je EU v sedemletnem obdobju namenila 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi več kot petim milijonom Evropejcev omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini.
V tridesetih letih so se potrdili tudi številni pozitivni učinki programa, zato Unija sredstva zanj še povečuje.
“Od zadnjega obdobja se je proračun povečal za 40 odstotkov in je eden od dveh programov EU, ki so se mu sredstva povečala. To kaže na to, da je za ministre držav članic področje izobraževanja, kulture in mladine prioriteta.” – Vanessa Debje-Senton, Evropska komisija
V projekt Erasmus + je vključenih že več kot 70 % vseh slovenskih osnovnih šol, čez 96 % vseh srednjih šol in vse večje visokošolske institucije. Izmenjav se seveda ne udeležujejo le učenci, dijaki in študenti, pač pa tudi njihovi vzgojitelji, učitelji in profesorji.
Over the past 30 years, Erasmus has enriched the lives of 9 million people! Find out more: https://t.co/gW5AXKAgMD
#ErasmusPlus pic.twitter.com/TICdFRtKUY
— Erasmus+ (@EUErasmusPlus) January 26, 2017
Letos obeležujemo 30. obletnico programa Erasmus+, ki velja za enega najuspešnejših programov Evropske unije. Prve Erasmus izmenjave izobraževanja in usposabljanja so potekale leta 1987, v enajstih takratnih državah EU. No, danes program izvajajo že v 33 evropskih državah, širi pa se tudi izven evropskih meja.
Mladi, ki sodelujejo v programu Erasmus, imajo po diplomi dvakrat večje zaposlitvene možnosti, saj delodajalci iščejo osebe, ki so odprte in se znajo prilagoditi spremembam.
Letos obeležujemo 30. obletnico programa Erasmus+, ki velja za enega najuspešnejših programov Evropske unije. Prve Erasmus izmenjave izobraževanja in usposabljanja so potekale leta 1987, v enajstih takratnih državah EU. Danes se program izvaja že v 33. evropskih državah, širi pa se tudi izven evropskih meja.
V Sloveniji smo program začeli izvajati v študijskem letu 1999/2000. Zanj v obdobju 2014-2020 skrbijo na dveh nacionalnih agencijah: na MOVIT-u za področje mladine, na CMEPIUS-u pa za področje izobraževanja, usposabljanja in športa. Erasmus plus, kot se program imenuje zdaj, je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Zanj je EU v sedemletnem obdobju namenila 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi več kot petim milijonom Evropejcev omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini.
V tridesetih letih so se potrdili tudi številni pozitivni učinki programa, zato Unija sredstva zanj še povečuje.
“Od zadnjega obdobja se je proračun povečal za 40 odstotkov in je eden od dveh programov EU, ki so se mu sredstva povečala. To kaže na to, da je za ministre držav članic področje izobraževanja, kulture in mladine prioriteta.” – Vanessa Debje-Senton, Evropska komisija
V projekt Erasmus + je vključenih že več kot 70 % vseh slovenskih osnovnih šol, čez 96 % vseh srednjih šol in vse večje visokošolske institucije. Izmenjav se seveda ne udeležujejo le učenci, dijaki in študenti, pač pa tudi njihovi vzgojitelji, učitelji in profesorji.
Over the past 30 years, Erasmus has enriched the lives of 9 million people! Find out more: https://t.co/gW5AXKAgMD
#ErasmusPlus pic.twitter.com/TICdFRtKUY
— Erasmus+ (@EUErasmusPlus) January 26, 2017
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov