V zadnjih letih število turistov v Sloveniji narašča, dobiček tudi, upravljavci turističnih destinacij pa tarnajo, da se jim je čez noč »zgodil« neobvladljivi množični turizem

V zadnjih letih število turistov v Sloveniji narašča, dobiček tudi, upravljavci turističnih destinacij pa tarnajo, da se jim je čez noč »zgodil« neobvladljivi množični turizem

V zadnjih letih število turistov v Sloveniji narašča. Vedno znova pa smo priča nenehnemu negodovanju upravljavcev turističnih destinacij, kako se nam je »zgodil« neobvladljivi množični turizem. Najbolj ključne in pomembne turistične destinacije, ki imajo vrhunsko primarno ponudbo- torej naravo – poleg Bleda, Portoroža še Bohinj so prenatrpane in neobvladljive zgolj zaradi slabega upravljanja z velikim številom obiskovalcev. Če je to uspelo Postojnski jami in Ljubljani bo pa ja tudi Škocjanskim jamam, Portorožu, Bledu in Bohinju? Turizem se nam namreč ni zgodil včeraj, ampak pred 30 leti. Bled in Portorož pa sta zaspala na lovorikah iz preteklosti. Uspelo je Ljubljani, Posočju, Podčetrtku in Postojnski jami pa še nekaterim manjšim.

“Portorož in Bled sta destinaciji, ki sta zaspali na lovorikah. Imeli sta vrhunec že v 80. letih, a se infrastruktura od takrat ni spremenila.” – strokovnjakinja za strateško upravljanje turizma, doktorica Maja Uran Maravič

Dobro upravljanje s turizmom pomeni razumeti potrebe turistov. Primere dobre prakse, kljub hitri rasti turizma v zadnjih letih, najdemo v Posočju, kjer se jim obeta tretja rekordna sezona zapored. Lani so v tolminski, kobariški in bovški občini skupaj zabeležili skoraj pol milijona prenočitev, letos bodo številke za tretjino višje. To seveda prinaša tudi izzive, kako naj ponudba in infrastruktura v dolini sledita povečanemu povpraševanju.

“Posočje je poleg Ljubljane ena najhitreje rastočih turističnih destinacij. V Posočju smo v zadnjih 15 letih za trikrat povečali število kapacitet in število prenočitev.” – v.d. direktorja Zavoda doline Soče, Janko Humar

To, da obiskovalec, ki nima časa iskati in brskati za ponudbo sam, prek spleta ne more na enem mestu z enim klikom dobi ponudbo, kupi izkušnjo, storitev na daljavo pomeni, da s turisti ne znamo upravljati. Prometne povezave na destinacije so slabe, namestitve so nemodernizirane, predvsem v hotelih.

Turisti ne ustvarjajo nekakšne geto skupnosti, kot nam jo prikazujejo nekateri, ampak za določen čas postanejo del lokalne skupnosti, ki bi morala bolj aktivno sodelovati s ponudniki in upravljavci, da turistični navali ne bi imeli tako drastičnega vpliva na njihovo življenje. Naša vrednota je prečudovita narava, na kateri temeljimo slovenski turizem, ki pa jo moramo začeti spoštovati tako, da se bomo čimprej naučili upravljati z turističnimi tokovi in se hitro odzivali na spremembe v turizmu s kakovostno ponudbo.

“Množični turizem kot grožnja ne obstaja, pomembno je kako z njim upravljamo.” – Generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, Taleb Rifai