Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

O medvedih tokrat globalno

22.09.2018

Na svetu živi le 8 vrst medvedov, izkušnje posameznih držav z njimi pa so zelo različne. Ponekod jih imajo le peščico in oblasti vlagajo zelo veliko energije ter denarja v to, da jih ohranjajo. Drugod, kjer so populacije stabilne ali je medvedov celo preveč, pa se ukvarjajo predvsem z vprašanjem, kako dolgoročno brez večjih konfliktov bivati skupaj. In prav sobivanje medveda in človeka je bila osrednja tema velike mednarodne konference o medvedih, ki smo jo ves prejšnji teden gostili v Ljubljani. Približno 250 strokovnjakov z vsega sveta je na njej izmenjevalo izkušnje ter predstavljalo rezultate najnovejših raziskav, tehnični napredek in študije primerov, pomembnih za zagotavljanje dolgoročnega sobivanja ljudi z medvedi. Izkoristili smo priložnost in skupaj s poznavalci medvedje problematike iz Japonske, Tajvana, Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih držav Evrope poskušali izrisati globalno sliko medvedje problematike ter izvedeti, kako v teh državah sobivata medved in človek.

Vsega 8 vrst medvedov naseljuje vse celine, razen Avstralije in Antarktike, izkušnje posameznih držav z njimi pa so zelo različne

Kadar se pri nas pogovarjamo o medvedih, po večini govorimo o rjavih evropskih medvedih, ki naseljujejo naše kraje. Največkrat se govori o njih, ko nastanejo konflikti med njimi in ljudmi ali v najboljšem primeru, ko so na voljo novi izsledki raziskav slovenskih strokovnjakov, ki so  na tem področju med vodilnimi na svetu.

Kaj pa po svetu? Poznamo le 8 vrst medvedov,  naseljujejo  vse celine,  razen Avstralije in Antarktike.  Največ  vrst  je na severni polobli  v Evropi, Aziji in Severni Ameriki, veliko manj pa  jih je  v Južni Ameriki in Severni Afriki. Ponekod so izumrli, ponekod jih imajo le peščico, tam, kjer so populacije stabilne ali  je  medvedov celo preveč, pa se ukvarjajo predvsem z vprašanjem,  kako dolgoročno brez večjih konfliktov bivati skupaj. In prav sobivanje medveda in človeka je bila osrednja tema velike  mednarodne konference o  medvedih, ki  je septembra potekala v Ljubljani. Približno 250 strokovnjakov z vsega sveta je na njej izmenjevalo izkušnje ter predstavljalo rezultate najnovejših raziskav.

V Mehiki, ki predstavlja južno mejo življenjskega prostora ameriških črnih medvedov, jih preučuje biolog z Univerze Nayarit, Carlos Luna.

“Žal  so znanstveni podatki o mehiški  populaciji medvedov  zelo skopi. Znanstveniki imamo velike težave pri terenskem delu, predvsem zaradi političnih in varnostnih razmer na severu države.  Pravzaprav nimamo niti grobih ocen o številčnosti.”

V  ZDA se medvedom godi veliko bolje kot v Mehiki. Tam poleg zelo razširjenega ameriškega črnega medveda živijo še rjavi medvedi – grizliji ter na Aljaski tudi  polarni medvedi. Profesor Tom Smith z Univerze Brigham Young iz ameriške zvezne države  preučuje konflikte med medvedi in ljudmi v ZDA in tudi drugod po svetu.

“Populacije črnih in rjavih medvedov so v večini ZDA stabilne, lov je močno reguliran, medvedom pri nas ni hudega.  Verjetnost, da vas bo medved poškodoval ali ubil je zelo, zelo majhna,  blizu ničle. Je pa res, da ko posežemo v njegov življenjski prostor moramo upoštevati nekaj preprostih pravil.”

Še bolj medvedja država kot so ZDA pa je Kanada. Poleg črnega in rjavega medveda imajo kar dve tretjini od 23 tisoč polarnih medvedov, kolikor jih je na svetu.  Ena od vodilnih avtoritet za polarne  medvede na svetu je Kanadčan  dr. Andrew Derocher z Univerze  Alberta.

“Ljudje v Kanadi so navajeni sobivanja z medvedi. Res pa je, da se zadnja leta težave stopnjujejo,  ker se hkrati človek širi  v medvedov življenjski prostor, habitat medvedov, sploh polarnih pa se zmanjšuje. Letos so polarni medvedi v Kanadi  ubili dva človeka, glavni razlog pa je v tem, ker jim zmanjkuje prostora: led se topi, viri hrane zmanjšujejo, polarni medvedi pa  so aktivni na območjih, kjer jih prej ni bilo.”

V Južni Ameriki imajo le eno vrsto medveda, Andskega  medveda ali očalarja. Na največji celini je vrst  največ –  Azijo  poleg rjavih in polarnih medvedov naseljujejo še  azijski črni medved ali orgličar, termitski medved ali šobar, ki živi v Indiji, orjaški panda ter malajski  medved, ki živi v tropskih gozdovih. Na Japonskem medvedov podobno kot pri nas ne primanjkuje je povedal Koji Yamazaki, predavatelj s tokijske Univerze za agrikulturo.

“Populaciji obeh vrst medvedov  na Japonskem uravnavamo z lovom, letno  lovci uplenijo  med 1000 in 2000 medvedov.  Napadi medveda na človeka so na Japonskem zelo redki, nekaj več je težav pri napadih medvedov na črede živali, še največ škode pa naredijo na posevkih.”  

Za razliko od Japonske pa so medvedi na Tajvanu redkost. Meisho Quan, biologinja iz Taivana si že vse življenje prizadeva za ohranitev njihove populacije azijskega črnega medveda, edine medvedje vrste na otoku.

“Stanje pri nas je popolnoma drugačno kot v Severni Ameriki ali Evropi ali pri vas v Sloveniji. Ocenjujemo, da je medvedov pri nas le  med 200 in 300 in so izjemno ogroženi. Največjo  grožnjo medvedom predstavljajo  divji lovci, ki jim nastavljajo pasti. Pred 8 leti smo ustanovili  fundacijo, ki se trudi dvigniti zavest o pomenu medvedov v naravnem okolju.”

Medvedi v nasprotju z večino zveri uživajo veliko rastlinske hrane. Vsaj  večina vrst:  polarni medved, daleč največja zver na svetu se hrani skoraj izključno z mesom, orjaški panda pa je 100% vegetarijanec. Preostalih šest vrst  je vsejedih.  Rjavi medved ima med vsemi medvedi največ podvrsti, ena od njih je  evropski rjavi medved, ki jih je v Evropi  okoli 14 tisoč.  Nuria Selva je Španka, ki že 20 let živi na Poljskem in se že dobro desetletje ukvarja z  rjavimi medvedi.

“Ti so nekoč poseljevali celotno Poljsko, tudi nižine severovzhoda, a so jih pred približno 100 leti iztrebili. Pred drugo svetovno vojno so jih takratne oblasti poskušale spet naseliti, a je njihova prizadevanja ustavila vojna. To je bil prvi večji projekt ponovne naselitve medvedov na svetu. Rjavi medvedi na Poljskem so del karpatske populacije, naših  100 medvedov pa si delimo s Slovaško in Ukrajino.”

Precej več medvedov kot na Poljskem je na Švedskem, kjer živi več kot petina vseh evropskih medvedov. Lars Wiklund jih preučuje v osrednjem delu Švedske.

“Na Švedskem je populacija rjavih medvedov  številna. Imamo jih okoli 3000, veliko naše pozornosti pa je usmerjeno v uravnoteženje populacije. Na jugu in v osrednjem delu Švedske je konfliktov  relativno malo, večje težave so višje na severu, kjer so strnjene črede severnih jelenov lahek plen.”  

Švedska je tako čez palec 20x večja od Slovenije, ima pa le 4x več medvedov kot jih imamo pri nas.  Po drugi strani pa je Španija celo malo večja od Švedske, medvedov pa imajo pol manj kot pri nas.  Tako na Švedskem, kot Norveškem in Španiji jih že 14 let preučuje biolog Andres Ordis.

“V Španiji  imamo dve ločeni populaciji medvedov,  ki med sabo nista povezani.  Prva je v Kantabrijskem  pogorju, šteje  med  200 in 250  osebkov in tam so  zgolj avtohtoni medvedi, nikoli jih tja nismo dodatno naseljevali. Druga veliko manjša skupina medvedov, okoli 40 jih je,  pa je tista v Pirenejih, ki jih dobro poznate tudi Slovenci, saj so medvedi  na meji med Francijo in Španijo skoraj izumrli in za okrepitev populacije smo jih več  pripeljali iz Slovenije.”  

V Pirenejih so medvedi  v 90. letih prejšnjega stoletja skoraj izumrli, leta 96 so tja  preselili sprva tri slovenske medvede, kasneje pa še pet. Inn že po nekaj letih se je populacija izjemno okrepila in ni več ogrožena, za kar ima največ zaslug slovenski kerlc, medved Pyros, ki je v 20 letih španske avanture  postal oče, ded ali praded  trem četrtinam  medvedov, ki danes bivajo v Pirenejih.


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

O medvedih tokrat globalno

22.09.2018

Na svetu živi le 8 vrst medvedov, izkušnje posameznih držav z njimi pa so zelo različne. Ponekod jih imajo le peščico in oblasti vlagajo zelo veliko energije ter denarja v to, da jih ohranjajo. Drugod, kjer so populacije stabilne ali je medvedov celo preveč, pa se ukvarjajo predvsem z vprašanjem, kako dolgoročno brez večjih konfliktov bivati skupaj. In prav sobivanje medveda in človeka je bila osrednja tema velike mednarodne konference o medvedih, ki smo jo ves prejšnji teden gostili v Ljubljani. Približno 250 strokovnjakov z vsega sveta je na njej izmenjevalo izkušnje ter predstavljalo rezultate najnovejših raziskav, tehnični napredek in študije primerov, pomembnih za zagotavljanje dolgoročnega sobivanja ljudi z medvedi. Izkoristili smo priložnost in skupaj s poznavalci medvedje problematike iz Japonske, Tajvana, Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih držav Evrope poskušali izrisati globalno sliko medvedje problematike ter izvedeti, kako v teh državah sobivata medved in človek.

Vsega 8 vrst medvedov naseljuje vse celine, razen Avstralije in Antarktike, izkušnje posameznih držav z njimi pa so zelo različne

Kadar se pri nas pogovarjamo o medvedih, po večini govorimo o rjavih evropskih medvedih, ki naseljujejo naše kraje. Največkrat se govori o njih, ko nastanejo konflikti med njimi in ljudmi ali v najboljšem primeru, ko so na voljo novi izsledki raziskav slovenskih strokovnjakov, ki so  na tem področju med vodilnimi na svetu.

Kaj pa po svetu? Poznamo le 8 vrst medvedov,  naseljujejo  vse celine,  razen Avstralije in Antarktike.  Največ  vrst  je na severni polobli  v Evropi, Aziji in Severni Ameriki, veliko manj pa  jih je  v Južni Ameriki in Severni Afriki. Ponekod so izumrli, ponekod jih imajo le peščico, tam, kjer so populacije stabilne ali  je  medvedov celo preveč, pa se ukvarjajo predvsem z vprašanjem,  kako dolgoročno brez večjih konfliktov bivati skupaj. In prav sobivanje medveda in človeka je bila osrednja tema velike  mednarodne konference o  medvedih, ki  je septembra potekala v Ljubljani. Približno 250 strokovnjakov z vsega sveta je na njej izmenjevalo izkušnje ter predstavljalo rezultate najnovejših raziskav.

V Mehiki, ki predstavlja južno mejo življenjskega prostora ameriških črnih medvedov, jih preučuje biolog z Univerze Nayarit, Carlos Luna.

“Žal  so znanstveni podatki o mehiški  populaciji medvedov  zelo skopi. Znanstveniki imamo velike težave pri terenskem delu, predvsem zaradi političnih in varnostnih razmer na severu države.  Pravzaprav nimamo niti grobih ocen o številčnosti.”

V  ZDA se medvedom godi veliko bolje kot v Mehiki. Tam poleg zelo razširjenega ameriškega črnega medveda živijo še rjavi medvedi – grizliji ter na Aljaski tudi  polarni medvedi. Profesor Tom Smith z Univerze Brigham Young iz ameriške zvezne države  preučuje konflikte med medvedi in ljudmi v ZDA in tudi drugod po svetu.

“Populacije črnih in rjavih medvedov so v večini ZDA stabilne, lov je močno reguliran, medvedom pri nas ni hudega.  Verjetnost, da vas bo medved poškodoval ali ubil je zelo, zelo majhna,  blizu ničle. Je pa res, da ko posežemo v njegov življenjski prostor moramo upoštevati nekaj preprostih pravil.”

Še bolj medvedja država kot so ZDA pa je Kanada. Poleg črnega in rjavega medveda imajo kar dve tretjini od 23 tisoč polarnih medvedov, kolikor jih je na svetu.  Ena od vodilnih avtoritet za polarne  medvede na svetu je Kanadčan  dr. Andrew Derocher z Univerze  Alberta.

“Ljudje v Kanadi so navajeni sobivanja z medvedi. Res pa je, da se zadnja leta težave stopnjujejo,  ker se hkrati človek širi  v medvedov življenjski prostor, habitat medvedov, sploh polarnih pa se zmanjšuje. Letos so polarni medvedi v Kanadi  ubili dva človeka, glavni razlog pa je v tem, ker jim zmanjkuje prostora: led se topi, viri hrane zmanjšujejo, polarni medvedi pa  so aktivni na območjih, kjer jih prej ni bilo.”

V Južni Ameriki imajo le eno vrsto medveda, Andskega  medveda ali očalarja. Na največji celini je vrst  največ –  Azijo  poleg rjavih in polarnih medvedov naseljujejo še  azijski črni medved ali orgličar, termitski medved ali šobar, ki živi v Indiji, orjaški panda ter malajski  medved, ki živi v tropskih gozdovih. Na Japonskem medvedov podobno kot pri nas ne primanjkuje je povedal Koji Yamazaki, predavatelj s tokijske Univerze za agrikulturo.

“Populaciji obeh vrst medvedov  na Japonskem uravnavamo z lovom, letno  lovci uplenijo  med 1000 in 2000 medvedov.  Napadi medveda na človeka so na Japonskem zelo redki, nekaj več je težav pri napadih medvedov na črede živali, še največ škode pa naredijo na posevkih.”  

Za razliko od Japonske pa so medvedi na Tajvanu redkost. Meisho Quan, biologinja iz Taivana si že vse življenje prizadeva za ohranitev njihove populacije azijskega črnega medveda, edine medvedje vrste na otoku.

“Stanje pri nas je popolnoma drugačno kot v Severni Ameriki ali Evropi ali pri vas v Sloveniji. Ocenjujemo, da je medvedov pri nas le  med 200 in 300 in so izjemno ogroženi. Največjo  grožnjo medvedom predstavljajo  divji lovci, ki jim nastavljajo pasti. Pred 8 leti smo ustanovili  fundacijo, ki se trudi dvigniti zavest o pomenu medvedov v naravnem okolju.”

Medvedi v nasprotju z večino zveri uživajo veliko rastlinske hrane. Vsaj  večina vrst:  polarni medved, daleč največja zver na svetu se hrani skoraj izključno z mesom, orjaški panda pa je 100% vegetarijanec. Preostalih šest vrst  je vsejedih.  Rjavi medved ima med vsemi medvedi največ podvrsti, ena od njih je  evropski rjavi medved, ki jih je v Evropi  okoli 14 tisoč.  Nuria Selva je Španka, ki že 20 let živi na Poljskem in se že dobro desetletje ukvarja z  rjavimi medvedi.

“Ti so nekoč poseljevali celotno Poljsko, tudi nižine severovzhoda, a so jih pred približno 100 leti iztrebili. Pred drugo svetovno vojno so jih takratne oblasti poskušale spet naseliti, a je njihova prizadevanja ustavila vojna. To je bil prvi večji projekt ponovne naselitve medvedov na svetu. Rjavi medvedi na Poljskem so del karpatske populacije, naših  100 medvedov pa si delimo s Slovaško in Ukrajino.”

Precej več medvedov kot na Poljskem je na Švedskem, kjer živi več kot petina vseh evropskih medvedov. Lars Wiklund jih preučuje v osrednjem delu Švedske.

“Na Švedskem je populacija rjavih medvedov  številna. Imamo jih okoli 3000, veliko naše pozornosti pa je usmerjeno v uravnoteženje populacije. Na jugu in v osrednjem delu Švedske je konfliktov  relativno malo, večje težave so višje na severu, kjer so strnjene črede severnih jelenov lahek plen.”  

Švedska je tako čez palec 20x večja od Slovenije, ima pa le 4x več medvedov kot jih imamo pri nas.  Po drugi strani pa je Španija celo malo večja od Švedske, medvedov pa imajo pol manj kot pri nas.  Tako na Švedskem, kot Norveškem in Španiji jih že 14 let preučuje biolog Andres Ordis.

“V Španiji  imamo dve ločeni populaciji medvedov,  ki med sabo nista povezani.  Prva je v Kantabrijskem  pogorju, šteje  med  200 in 250  osebkov in tam so  zgolj avtohtoni medvedi, nikoli jih tja nismo dodatno naseljevali. Druga veliko manjša skupina medvedov, okoli 40 jih je,  pa je tista v Pirenejih, ki jih dobro poznate tudi Slovenci, saj so medvedi  na meji med Francijo in Španijo skoraj izumrli in za okrepitev populacije smo jih več  pripeljali iz Slovenije.”  

V Pirenejih so medvedi  v 90. letih prejšnjega stoletja skoraj izumrli, leta 96 so tja  preselili sprva tri slovenske medvede, kasneje pa še pet. Inn že po nekaj letih se je populacija izjemno okrepila in ni več ogrožena, za kar ima največ zaslug slovenski kerlc, medved Pyros, ki je v 20 letih španske avanture  postal oče, ded ali praded  trem četrtinam  medvedov, ki danes bivajo v Pirenejih.


30.08.2014

Čas za e-učbenike?

Kljub temu, da imamo na trgu že kar nekaj e-učbenikov, je njihovo prodiranje v šole počasnejše kot bi pričakovali. Razlog ni zgolj v dragem razvoju, temveč tudi v dialogu med založniki in državo, ki ne najdejo skupnega jezika. Kako uvajanje e-vsebin v proces učenja vidi država na eni in kako založniki ter učitelji na drugi strani?


23.08.2014

Kam nas pelje navigacijski sistem?

Tokrat smo se v Reakciji spraševali, ali nas navigacijske naprave vedno vodijo v pravo smer in kako odpraviti določene napake na navigacijskih zemljevidih. Lahko to storimo tudi posamezniki?


16.08.2014

Tabornik naj bo!

V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.


16.08.2014

Tabornik naj bo

V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.


16.08.2014

Tabornik naj bo

V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.


09.08.2014

Ebola grozi

Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi epidemije ebole na zahodu Afrike razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja. Kaj pomeni takšna odločitev v praksi, kako je s potovanji in predvsem, kako nas mora skrbeti v Evropi in Sloveniji? Raziskujemo s strokovnjaki, pogovarjali pa se bomo tudi s Slovenko, ki se je bila zaradi ebole prisiljena predčasno vrniti iz Afrike.


02.08.2014

Na parlamentarnih hodnikih

Državni zbor je te dni znova v središču pozornosti, potem ko je s konstitutivno sejo začel delovati njegov sedmi sklic. Poslanske razprave – resda precej novih obrazov – bodo spet oživele, ob čemer ne velja spregledati, da za zidovi hrama demokracije ne domujejo le politične teme. Kdo so ljudje, ki poleg politikov vstopajo v državni zbor, kakšne spise hrani parlamentarna knjižnica, koliko stane kosilo v tamkajšnji menzi, kakšne anekdote poznajo poslanski hodniki in zakaj je naš parlament čisto pravi muzej, raziskujemo v tokratni Reakciji na Valu 202.


26.07.2014

Kolesarjenje v naravi

V kolesarjenju po naravnih poteh nekateri vidijo neizkoriščeno turistično priložnost, drugi predvsem področje, ki ge še moramo celostno urediti. Še vedno pa je slišati tudi mnenja, da kolesarji v naravi predstavljajo predvsem nevarnost za pohodnike in naravno okolje. Nedavno spremenjena zakonodaja kolesarjem sicer dovoljuje vožnjo v naravi po utrjenih poteh. Obenem pa prinaša številna nerešena vprašanja in omejitve.


19.07.2014

Finančna (ne)pismenost

Finančna pismenost pomeni, da poznamo in razumemo osnovne finančne pojme in veščine. Raziskave kažejo, da je na vseh ravneh naše znanje o financah pomanjkljivo, zaradi česar se kot posamezniki, podjetniki in kot državljani pogosto znajdemo v hudih težavah.


12.07.2014

Zasvojenost od računalniških iger

To je doživel naš sogovornik, ki je zaradi igre spal po 4 ure na dan, v šoli je imel več kot 500 neupravičenih ur, igra je povsem okupirala njegove misli.


05.07.2014

Morsko dno

Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.


05.07.2014

Morsko dno

Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.


21.06.2014

Blagovne rezerve

Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Kaj se skriva za to besedno zvezo, je poizvedovala Nataša Štefe.


21.06.2014

Blagovne rezerve

Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep, da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Blagovne rezerve od leta 2000 sodijo pod Zavod RS za blagovne rezerve, ki vzdržuje in oblikuje strateške živilske in neživilske blagovne rezerve in skrbi tudi za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov za najmanj 90-dnevno porabo.


14.06.2014

Kako nam lahko pomagajo diplomatska konzularna predstavništva?

Kako lahko ob izgubah ali kraji dokumentov, nesrečah, boleznih ali ob težavah z lokalnimi oblastmi in zakoni pomagajo naša diplomatska konzularna predstavništva, kaj presega njihova pooblastila, kako so lahko v pomoč častni konzuli in kako predstavništva drugih države EU, je ob 10h pojasnil mag. Viktor Mlakar, svetovalec Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve.


31.05.2014

Vročevanje sodnih pisem

Nekateri naslovniki sodnih pošt se vročitvi le teh na vse načine izogibajo. Zato se sodniki večkrat odločijo, za vročitev s pomočjo sodnega vročitelja. A tudi tem se prejemniki na vse kriplje izmikajo.


24.05.2014

Zatemnitev športnih prenosov

Nogometni navdušenci se tudi pred Brazilijo bojijo , da zaradi zatemnitev ne bodo imeli nikakršne izbire pri gledanju prenosov tekem. Sredi EU in tako opevanega prostega pretoka storitev ter v posmeh zdravi konkurenčnosti!


17.05.2014

Vse dražje komuniciranje

Primerljivi prenos mobilnih podatkov je v obubožani Grčiji kar 87-krat dražji kot v bogati Finski. To je dobra ilustracija razmer na evropskem telekomunikacijskem trgu, kjer tudi Slovenija postaja vse dražja država.Naši mobilni operaterji v zadnjem času vztrajno spreminjajo obračunske intervale, dražijo nekatere storitve, uvajajo dodatne članarine …, to si lahko privoščijo tudi zato, ker so veliko uporabnikov nase vezali z nakupom pametnih telefonov.Kakšne so razmere na slovenskem trgu mobilne telefonije, bomo ob morebitni privatizaciji največjega ponudnika plačevali še več, kako se lahko zaščitimo …


03.05.2014

Plastika v želodcih rib!

Če menite, da plastična steklenica, ki jo odvrežete, ni več vaša skrb, se motite. Več milijonov ton odpadle plastike se vsak nov dan znova kopiči na kopnem in podobno je tudi na morju, kjer se tako imenovana juha odpadle plastike razteza na več tisoč kilometrih svetovnih oceanov. Toda težave so tudi v naši neposredni bližini. Na novogoriški univerzi so v okviru njihove raziskave ob slovenski obali našli več tisoč delcev mikroplastike, druga skupina pa je plastiko odkrila tudi v velikem številu morskih rib ob portoroški obali. A tu se pot plastike ne ustavi. Nevarni nanodelci vstopajo v prehransko verigo in s tem vse bolj ogrožajo tudi ljudi.


19.04.2014

Otroška igrišča v Sloveniji

Čiste hlače ali razvijanje domišljije in gibalnih sposobnosti? Tudi temu so namenjena otroška igrišča, česar se ponekod načrtovalci, še posebej pa lastniki, premalo zavedajo.


Stran 11 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov