V Sloveniji je včeraj – podobno kot v 30ih drugih državah po Evropi – potekala Mednarodna noč raziskovalcev. V okviru tega evropskega projekta, ki se je odvijal v več kot 300 mestih Stare celine, so pri nas vrata odprle številne fakultete, inštituti, šole, muzeji in knjižnice, ki so skušali z zanimivimi dogodki javnosti, zlasti pa mladim, približati znanost, inovacije in poklic raziskovalca. Mednje se je – od Celja pa do Bistre – pomešala tudi valovska ekipa.

O lepoti in posebnostih poklica raziskovalca na Noči raziskovalcev

Tudi letos so številne raziskovalne in izobraževalne ustanove po Sloveniji v okviru Mednarodne noči raziskovalcev odprle svoja vrata, podobno kot v 30 drugih državah po Evropi. V okviru tega evropskega projekta, ki je potekal v več kot 300 mestih Stare celine, so se pri nas predstavile številne fakultete, inštituti, šole, muzeji in knjižnice, ki so z zanimivimi dogodki skušali javnosti, zlasti pa mladim, približali znanost, inovacije in poklic raziskovalca.

Val 202 se je med drugim mudil na delavnicah na ljubljanski Ekonomski fakulteti, ki je sodelovala v okviru pobude “Humanistika, to si ti“, na Inštitutu Jožefa Stefana in v Tehniškem muzeju Slovenije, ki sta svoje dejavnosti ob številnih drugih partnerjih povezala pod sloganom “Noč ima svojo moč“, udeležili pa smo se tudi okrogle mize ob 40-letnici organiziranega spodbujanja raziskovalnega dela med mladimi v Celju.

Bil je že mrak, ko so v soju bakel na Inštitutu Jožefa Stefana oživeli naravoslovni eksperimenti. Z vsako minuto teme nas je bilo več … Ob kemijskih poskusih in klepetih z raziskovalci smo se lahko pošteno zadihali na kolesu za proizvodnjo električne energije, s 3-D očali pa si si lahko od znotraj ogledal tudi pospeševalnik delcev Belle na Japonskem, ki bo po prenovi začel s polno močjo delovati februarja.

Na obrobju Ljubljanskega barja se je medtem odvijala drugačna zgodba. V Tehniškem muzeju v Bistri so se predstavljali študentje strojništva. V muzeju sicer najdete tudi odgovore na to, katera slovenska knjiga je bila na Mednarodni vesoljski postaji, s katerim avtom se je vozila Angela Piskernik, kdo ali kaj je bil Bloudkov Lojze in brez katerega predmeta Anton Peterlin ni nikoli odšel na pot. Vse – z ravno pravo mero strokovnosti in razigranosti – ponuja razstava Znanje brez meja.

Na tokratni Noči raziskovalcev sta se ob bok naravoslovju z enako prepričljivim naborom dogodkov postavila tudi humanistika in družboslovje. V prestolnici si lahko srečal arheologe, prisluhnil pravljicam o raziskovalcih, že dopoldne so na poligonu obiskovalce pričakali na Ekonomski fakulteti. Tam so med drugim predstavili nekaj ugotovitev, ki jih daje sodelovanje med ekonomijo in nevroznanostjo, preverjali, koliko bi odšteli za čokolado, in ali se turisti lahko vedejo okolju prijazno.

V Celju pa so včeraj ob Noči raziskovalcev zaznamovali 40 let organiziranega raziskovalnega dela med osnovnošolci in dijaki. Celje ima na tem področju najdaljšo tradicijo v Sloveniji, v vseh teh letih so dijaki in šolarji tam napisali več kot 4100 raziskovalnih nalog.

Biti raziskovalec je posebno poslanstvo. Za ljudi, ki so po naravi radovedni, je to idealen poklic. … Nikoli se ne dolgočasimo. … Zame je intelektualni izziv zaradi reševanja novih in novih problemov, ki so aktualni. – Raziskovalci v prispevku