Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Število medvedov se je pri nas v zadnjih 20 letih povečalo s približno 400 na – po grobih ocenah – kakšnih 1000, vendar število konfliktov med človekom in medvedom ne narašča. Največ zaslug za to imajo slovenski strokovnjaki, zaradi katerih imamo v Sloveniji enega najboljših sistemov upravljanja populacije rjavega medveda na svetu. Čeprav so naši strokovnjaki med kolegi v svetu visoko cenjeni, pa številni dvomijo o njihovem delu in strokovnosti. V sodelovanju z drugimi strokovnimi službami namreč pripravijo predloge za odstrel medvedov, edini res učinkoviti način za uravnavanje populacije, ki nima naravnih sovražnikov, vendar so nekateri naravovarstveniki dosegli prepoved izvajanja odloka, po katerem bi letos lovci lahko odstrelili 175 medvedov. Preveč, ravno prav ali še premalo?
V dobrih sto letih je medvedja populacija z nekaj deset po zadnjih podatkih narasla na skoraj 1000 osebkov
Slovenija ima enega najboljših sistemov upravljanja populacije rjavega medveda na svetu, naši strokovnjaki so med kolegi visoko cenjeni. Čeprav so bili medvedi pred stoletjem pri nas tik pred izumrtjem, se je njihovo število samo v zadnjih 20-ih letih povečalo s približno 400 na skoraj 1000.
Ob tem pa število konfliktov med človekom in medvedom ne narašča – tudi zaradi različnih ukrepov, ki so jih zasnovali naši poznavalci medvedov. Ti menijo, da je odstrel medvedov najpomembnejši in najučinkovitejši del upravljanja medvedje populacije, vendar se nekateri s tem ne strinjajo, zato so dosegli prepoved izvajanja uredbe, po kateri bi morali odstreliti 175 medvedov.
Vendar alternativ tako rekoč ni: nekaj deset medvedov, ki smo jih v zadnjih desetletjih preselili v tujino, sicer odlično uspeva, vendar so preselitve, tudi zaradi stroškov, bolj izjema kot pravilo. Ker sta pri nas urbano in naravno okolje preveč prepleteni, medvedi pa imajo letni prirast kar 25 odstotkov, je samoregulacija vrste nemogoča, kastracija in podobni ukrepi pa so možni samo teoretično. Je lov na medvede, če se še tako čudno sliši, zanje rešitev ali poguba?
dr. Tomaž Skrbinšek, Biotehniška fakulteti v Ljubljani, genski monitoring populacije medveda v Sloveniji
mag. Aleksandra Majič Skrbinšek, projekt Life Dinalp Bear
Dr. Klemen Jerina, Katedra za obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti
Število medvedov se je pri nas v zadnjih 20 letih povečalo s približno 400 na – po grobih ocenah – kakšnih 1000, vendar število konfliktov med človekom in medvedom ne narašča. Največ zaslug za to imajo slovenski strokovnjaki, zaradi katerih imamo v Sloveniji enega najboljših sistemov upravljanja populacije rjavega medveda na svetu. Čeprav so naši strokovnjaki med kolegi v svetu visoko cenjeni, pa številni dvomijo o njihovem delu in strokovnosti. V sodelovanju z drugimi strokovnimi službami namreč pripravijo predloge za odstrel medvedov, edini res učinkoviti način za uravnavanje populacije, ki nima naravnih sovražnikov, vendar so nekateri naravovarstveniki dosegli prepoved izvajanja odloka, po katerem bi letos lovci lahko odstrelili 175 medvedov. Preveč, ravno prav ali še premalo?
V dobrih sto letih je medvedja populacija z nekaj deset po zadnjih podatkih narasla na skoraj 1000 osebkov
Slovenija ima enega najboljših sistemov upravljanja populacije rjavega medveda na svetu, naši strokovnjaki so med kolegi visoko cenjeni. Čeprav so bili medvedi pred stoletjem pri nas tik pred izumrtjem, se je njihovo število samo v zadnjih 20-ih letih povečalo s približno 400 na skoraj 1000.
Ob tem pa število konfliktov med človekom in medvedom ne narašča – tudi zaradi različnih ukrepov, ki so jih zasnovali naši poznavalci medvedov. Ti menijo, da je odstrel medvedov najpomembnejši in najučinkovitejši del upravljanja medvedje populacije, vendar se nekateri s tem ne strinjajo, zato so dosegli prepoved izvajanja uredbe, po kateri bi morali odstreliti 175 medvedov.
Vendar alternativ tako rekoč ni: nekaj deset medvedov, ki smo jih v zadnjih desetletjih preselili v tujino, sicer odlično uspeva, vendar so preselitve, tudi zaradi stroškov, bolj izjema kot pravilo. Ker sta pri nas urbano in naravno okolje preveč prepleteni, medvedi pa imajo letni prirast kar 25 odstotkov, je samoregulacija vrste nemogoča, kastracija in podobni ukrepi pa so možni samo teoretično. Je lov na medvede, če se še tako čudno sliši, zanje rešitev ali poguba?
dr. Tomaž Skrbinšek, Biotehniška fakulteti v Ljubljani, genski monitoring populacije medveda v Sloveniji
mag. Aleksandra Majič Skrbinšek, projekt Life Dinalp Bear
Dr. Klemen Jerina, Katedra za obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov