Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugačno perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas.
Tokratne zgodbe so: Zmeraj poletje; Stara guma; Astorjeva slika; Takole, reče Helge.
Avtor: Peter Svetina
Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Pozavna: Matej Krajtar
Pripovedovalec: Matej Puc
Helge: Primož Pirnat
Nikozija: Polona Juh
Tine: Klemen Janežič
Astor: Ivan Rupnik
Angelca: Janja Majzelj
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017
Premiera radijske igre v nedeljo in nov podcast! Četrto in petošolci imajo delo na tekmovanju za Cankarjevo priznanje.
Vsa nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, bo prebujala premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci, izšlo pri založbi Miš, je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana, ter leta 2016 tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer. V tem mesecu pa poteka tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje kjer četrto in petošolci osnovnih šol prebirajo prav Svetinove Ježevce.
Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Igre bodo v obliki poslušanj na zahtevo dostopne na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. Po zaključku serije pa bo vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, prosto dostopnih za prenos na rtvslo.si/podcast Kako zorijo ježevci, Radijska igra za otroke. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem ponovno približati radijsko igro z môčno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok, rojene v tem tisočletju, ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V prvem delu se bomo sprehodili skozi zgodbe – Zmeraj poletje, Stara guma, Astorjeva slika in Takole, reče Helge
Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajtar
Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Nikozija Polona Juh
Tine Klemen Janežič
Astor Ivan Rupnik
Angelca Janja Majzelj
Traja 07′ 03”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017
Rubrika ZUNANJE UHO
Recenzija 1. dela 5-delne igrane radijske nanizanke Kako zorijo ježevci, ki ga sestavljajo 4 zgodb(ic)e: Zmeraj poletje, Stara guma, Astorjeva slika in Takole, reče Helge
UROŠ SMASEK
Iskrivo večplasten, presenetljivo mnogopomenski ter smiselno skoraj že nadrealen, a obenem “prizemljen” je 1. del nove 5-delne igrane radijske nanizanke za otroke in tudi odrasle, Kako zorijo ježevci (po nagrajevani literaturi Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča – Pri psihiatru …), ki v “samo” dobrih 7 minutah trajanja na način omnibusa, v prvih štirih (od skupno 20) vinjetah z veliko začetnico, spregovori o napovedanih “preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način”.
Ta “… nekoliko drugačen način” je odločno premil izraz za to, kar je 1. del nanizanke, ki ga sestavljajo basni, naslovljene Zmeraj poletje, Stara guma, Astorjeva slika in Takole, reče Helge. In tudi v njih predstavljena “preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva” so, četudi vsakodnevna, večkrat vseeno bolj navidezno kot zares preprosta. In tako je sicer v osnovi otrokom namenjena nanizanka, na redni spored uvrščena v veselo-decembrskih nedeljskih jutrih, vsaj sodeč po 1. delu še kako primerna (tudi) za odraslo poslušalstvo.
Sugestivno jo uvaja umirjena jazzovska glasba prekaljenega Gregorja Strniše, kot jo je očarljivo ovekovečil tonski mojster Miha Jaramaz. Na njeni večplastni podlagi pa se zaporedno razvijejo omenjene štiri basni nanizanke, ki jo v dovršeni zvočni podobi tonske mojstrice Sonje Strenar doživeto pripoveduje igralec Matej Puc in katere osrednja protagonista (bo)sta njegova kolega Primož Pirnat kot ježevec Helge in Polona Juh kot ježevka Nikozija.
V Zmeraj poletju dobrodušni Helge naleti na skritega močerada Tineta (hrepenečega oživlja Klemen Janežič), ki si ne želi jeseni, saj bi takrat moral spati, a ko pri Helgeju doma vidi Nikozijino poletno razglednico, ugotovi, da je pri njem zmeraj poletje. V Stari gumi radovedni Helge odkrije zavrženo gumo, prislonjeno ob zid, ki jo, ko stopi vanjo in hodi po njej (tako da se guma zakotali), smatra za neskončen rov, ki te (lahko) pripelje celo domov. V Astorjevi sliki vedoželjni Helge v ateljeju slikarja Astorja, sicer slona (umetniško inventivnega oživlja Ivan Rupnik), nehote z ježevskimi bodicami številno preluknja novo platno, na katerega Astor takoj inventivno sklene naslikati – prepih.
V zadnji basni pa Helge nabere kup puščic (s prometnega znaka, drevesa z narisanim prebodenim srcem …) in sreča kup nesreče, ki se izkaže za vidro Angelco (posrečena Janja Majzelj), nesrečno, ker ne ve, kam naj gre, saj želi biti – vsepovsod. Helge, ki mu je menda lahko, saj lahko enostavno gre in pride, jo nato ovesi z različno usmerjenimi puščicami, tako da kamorkoli že bo šla, bo to v vse smeri!
Vse skupaj je izredno duhovito tako besedno kot smiselno, pomensko in vzbuja veliko željo po nadaljnjem poslušanju!
154 epizod
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugačno perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas.
Tokratne zgodbe so: Zmeraj poletje; Stara guma; Astorjeva slika; Takole, reče Helge.
Avtor: Peter Svetina
Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Pozavna: Matej Krajtar
Pripovedovalec: Matej Puc
Helge: Primož Pirnat
Nikozija: Polona Juh
Tine: Klemen Janežič
Astor: Ivan Rupnik
Angelca: Janja Majzelj
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017
Premiera radijske igre v nedeljo in nov podcast! Četrto in petošolci imajo delo na tekmovanju za Cankarjevo priznanje.
Vsa nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, bo prebujala premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci, izšlo pri založbi Miš, je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana, ter leta 2016 tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer. V tem mesecu pa poteka tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje kjer četrto in petošolci osnovnih šol prebirajo prav Svetinove Ježevce.
Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Igre bodo v obliki poslušanj na zahtevo dostopne na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. Po zaključku serije pa bo vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, prosto dostopnih za prenos na rtvslo.si/podcast Kako zorijo ježevci, Radijska igra za otroke. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem ponovno približati radijsko igro z môčno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok, rojene v tem tisočletju, ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V prvem delu se bomo sprehodili skozi zgodbe – Zmeraj poletje, Stara guma, Astorjeva slika in Takole, reče Helge
Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajtar
Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Nikozija Polona Juh
Tine Klemen Janežič
Astor Ivan Rupnik
Angelca Janja Majzelj
Traja 07′ 03”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017
Rubrika ZUNANJE UHO
Recenzija 1. dela 5-delne igrane radijske nanizanke Kako zorijo ježevci, ki ga sestavljajo 4 zgodb(ic)e: Zmeraj poletje, Stara guma, Astorjeva slika in Takole, reče Helge
UROŠ SMASEK
Iskrivo večplasten, presenetljivo mnogopomenski ter smiselno skoraj že nadrealen, a obenem “prizemljen” je 1. del nove 5-delne igrane radijske nanizanke za otroke in tudi odrasle, Kako zorijo ježevci (po nagrajevani literaturi Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča – Pri psihiatru …), ki v “samo” dobrih 7 minutah trajanja na način omnibusa, v prvih štirih (od skupno 20) vinjetah z veliko začetnico, spregovori o napovedanih “preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način”.
Ta “… nekoliko drugačen način” je odločno premil izraz za to, kar je 1. del nanizanke, ki ga sestavljajo basni, naslovljene Zmeraj poletje, Stara guma, Astorjeva slika in Takole, reče Helge. In tudi v njih predstavljena “preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva” so, četudi vsakodnevna, večkrat vseeno bolj navidezno kot zares preprosta. In tako je sicer v osnovi otrokom namenjena nanizanka, na redni spored uvrščena v veselo-decembrskih nedeljskih jutrih, vsaj sodeč po 1. delu še kako primerna (tudi) za odraslo poslušalstvo.
Sugestivno jo uvaja umirjena jazzovska glasba prekaljenega Gregorja Strniše, kot jo je očarljivo ovekovečil tonski mojster Miha Jaramaz. Na njeni večplastni podlagi pa se zaporedno razvijejo omenjene štiri basni nanizanke, ki jo v dovršeni zvočni podobi tonske mojstrice Sonje Strenar doživeto pripoveduje igralec Matej Puc in katere osrednja protagonista (bo)sta njegova kolega Primož Pirnat kot ježevec Helge in Polona Juh kot ježevka Nikozija.
V Zmeraj poletju dobrodušni Helge naleti na skritega močerada Tineta (hrepenečega oživlja Klemen Janežič), ki si ne želi jeseni, saj bi takrat moral spati, a ko pri Helgeju doma vidi Nikozijino poletno razglednico, ugotovi, da je pri njem zmeraj poletje. V Stari gumi radovedni Helge odkrije zavrženo gumo, prislonjeno ob zid, ki jo, ko stopi vanjo in hodi po njej (tako da se guma zakotali), smatra za neskončen rov, ki te (lahko) pripelje celo domov. V Astorjevi sliki vedoželjni Helge v ateljeju slikarja Astorja, sicer slona (umetniško inventivnega oživlja Ivan Rupnik), nehote z ježevskimi bodicami številno preluknja novo platno, na katerega Astor takoj inventivno sklene naslikati – prepih.
V zadnji basni pa Helge nabere kup puščic (s prometnega znaka, drevesa z narisanim prebodenim srcem …) in sreča kup nesreče, ki se izkaže za vidro Angelco (posrečena Janja Majzelj), nesrečno, ker ne ve, kam naj gre, saj želi biti – vsepovsod. Helge, ki mu je menda lahko, saj lahko enostavno gre in pride, jo nato ovesi z različno usmerjenimi puščicami, tako da kamorkoli že bo šla, bo to v vse smeri!
Vse skupaj je izredno duhovito tako besedno kot smiselno, pomensko in vzbuja veliko željo po nadaljnjem poslušanju!
Neveljaven email naslov