Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugaćnp perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas. Tokratne zgodbe so: Helge in kaj je super; Kino predstava; Helge in zelena zavist; Kaj že.
Avtor: Peter Svetina
Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Pozavna: Matej Krajter
Pripovedovalec: Matej Puc
Helge: Primož Pirnat
Valerijan: Gorazd Logar
Bajazit: Branko Jordan
Polž: Blaž Šef
Polž: Aljaž Jovanović
Polž: Marko Mandić
Polž: Branko Jordan
Prvi lenivec: Matija Rozman
Drugi lenivec: Alojz Svete
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017
Premiera igrane nanizanke
Nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, prebuja premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Mestna knjižnica Ljubljana Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, leta 2016 pa tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo od leta 1997 podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer.
Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, pa bo po zaključku serije prosto dostopnih za prenos na podcastu Kako zorijo ježevci, Radijska igra, v obliki poslušanj na zahtevo pa tudi na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem približati radijsko igro z močno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok rojene v tem tisočletju ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V tretjem delu se sprehajamo skozi zgodbe – Helge in kaj je super, Kino predstava, Helge in zelena zavist in Kaj že.
Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajter
Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Valerijan Gorazd Logar
Bajezit Branko Jordan
Polž Blaž Šef
Polž Aljaž Jovanović
Polž Marko Mandić
Polž Branko Jordan
Prvi lenivec Matija Rozman
Drugi lenivec Alojz Svete
Traja 06′ 21”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana maja in junija 2017
Kako zorijo ježevci 3 : Helge in zelena zavist
Uroš Smasek, 17. december 2017
Skrajno nepredvidljivo se aktualna 5-delna igrana radijska nanizanka Kako zorijo ježevci, namenjena otrokom in (tudi) odraslim (po nagrajevani literaturi Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča) na sporedu v decembrskih nedeljskih jutrih, nadaljuje tudi v 3. delu. Omnibus se nadaljuje s 4 vinjetno kratkimi basnimi (po dozdajšnjih 8 in od skupno 20), ki jih vznemirljivo pripoveduje spet Matej Puc. In če bi slučajno že pričakovali, da se bo nadaljevalo na že doseženem nivoju, se ne bi mogli bolj zmotiti. V nekaj manj kot 6 minut in pol trajajočem 3. delu se celo stopnjuje tako izrazito, da je pohvalno že na meji tako rekoč absurda! Stopnjuje se poigravanje z besedami in mislimi ter njihovo večpomenskostjo. Pojavljajo pa se tudi nove ali širše manj znane besede, izrazi, pojmi, s čimer otroci in (tudi) odrasli lahko (raz)širijo besedni zaklad.
V 1. basni, naslovljeni Helge in kaj je super, novi lik Valerijan, ki je ozelot (živalsko odločno, a brez možnega mačjega podtona ga oživi Gorazd Logar), enemu od dveh osrednjih likov nanizanke, ježevcu Helgeju (dobrodušni Primož Pirnat), nonstop poudarja, kako zelo ima rad nogomet. Saj Helge ga tudi ima zelo, le ne igra ga rad zaradi svojih potencialno nevarnih bodic. Ampak, kot pristavi ozelot, je nogomet njemu super … V 2. basni Kino predstava že skoraj tja zamujajoči Helge sreča še bolj v kino hitečega munga Bajezita (dobrovoljno-dinamični Branko Jordan), sicer imenitneža iz predsedniške družine, ki o sebi govori kar v množini! Zaradi njegove naglice pa Helge sklepa, da mungi zato, ker so tako hitri, hitreje zamujajo, medtem ko on sam hiti počasi in zamuja počasneje …!
V 3. basni, naslovljeni Helge in zelena zavist, Helge na vrtu (ima ga skupaj z drugo osrednjo osebo nanizanke, ježevko Nikozijo) odkrije na solatni gredi polže (zgovorni Blaž Šef, Aljaž Jovanović, Marko Mandić in Branko Jordan), ki sladkosnedno hočejo vsak svojo solato, kar po Helgejevem mnenju ne bo všeč Nikoziji, polži pa ji zavidajo solatno gredo in pred Helgejevim pogledom kar “izginejo” s solate, saj od zavisti – pozelenijo. V 4. basni Kaj že pa zehajoča, zaspana lenivca (skrajno doživeta Matija Rozman in Alojz Svete) nonstop pozabljata, kaj že hočeta ali kako jima je ime, in ko ju Helge na kolesu mimogrede pozdravi poimensko, ga o tem skleneta vprašati nazaj grede, toda kaj ko takoj pozabita celo, da koga sploh nameravata kaj vprašati …!
Dinamično je vse skupaj tako, da skoraj ne da dihati. Kot da smo na nadvse duhovitem toboganu.
142 epizod
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugaćnp perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas. Tokratne zgodbe so: Helge in kaj je super; Kino predstava; Helge in zelena zavist; Kaj že.
Avtor: Peter Svetina
Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Pozavna: Matej Krajter
Pripovedovalec: Matej Puc
Helge: Primož Pirnat
Valerijan: Gorazd Logar
Bajazit: Branko Jordan
Polž: Blaž Šef
Polž: Aljaž Jovanović
Polž: Marko Mandić
Polž: Branko Jordan
Prvi lenivec: Matija Rozman
Drugi lenivec: Alojz Svete
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017
Premiera igrane nanizanke
Nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, prebuja premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Mestna knjižnica Ljubljana Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, leta 2016 pa tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo od leta 1997 podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer.
Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, pa bo po zaključku serije prosto dostopnih za prenos na podcastu Kako zorijo ježevci, Radijska igra, v obliki poslušanj na zahtevo pa tudi na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem približati radijsko igro z močno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok rojene v tem tisočletju ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V tretjem delu se sprehajamo skozi zgodbe – Helge in kaj je super, Kino predstava, Helge in zelena zavist in Kaj že.
Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajter
Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Valerijan Gorazd Logar
Bajezit Branko Jordan
Polž Blaž Šef
Polž Aljaž Jovanović
Polž Marko Mandić
Polž Branko Jordan
Prvi lenivec Matija Rozman
Drugi lenivec Alojz Svete
Traja 06′ 21”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana maja in junija 2017
Kako zorijo ježevci 3 : Helge in zelena zavist
Uroš Smasek, 17. december 2017
Skrajno nepredvidljivo se aktualna 5-delna igrana radijska nanizanka Kako zorijo ježevci, namenjena otrokom in (tudi) odraslim (po nagrajevani literaturi Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča) na sporedu v decembrskih nedeljskih jutrih, nadaljuje tudi v 3. delu. Omnibus se nadaljuje s 4 vinjetno kratkimi basnimi (po dozdajšnjih 8 in od skupno 20), ki jih vznemirljivo pripoveduje spet Matej Puc. In če bi slučajno že pričakovali, da se bo nadaljevalo na že doseženem nivoju, se ne bi mogli bolj zmotiti. V nekaj manj kot 6 minut in pol trajajočem 3. delu se celo stopnjuje tako izrazito, da je pohvalno že na meji tako rekoč absurda! Stopnjuje se poigravanje z besedami in mislimi ter njihovo večpomenskostjo. Pojavljajo pa se tudi nove ali širše manj znane besede, izrazi, pojmi, s čimer otroci in (tudi) odrasli lahko (raz)širijo besedni zaklad.
V 1. basni, naslovljeni Helge in kaj je super, novi lik Valerijan, ki je ozelot (živalsko odločno, a brez možnega mačjega podtona ga oživi Gorazd Logar), enemu od dveh osrednjih likov nanizanke, ježevcu Helgeju (dobrodušni Primož Pirnat), nonstop poudarja, kako zelo ima rad nogomet. Saj Helge ga tudi ima zelo, le ne igra ga rad zaradi svojih potencialno nevarnih bodic. Ampak, kot pristavi ozelot, je nogomet njemu super … V 2. basni Kino predstava že skoraj tja zamujajoči Helge sreča še bolj v kino hitečega munga Bajezita (dobrovoljno-dinamični Branko Jordan), sicer imenitneža iz predsedniške družine, ki o sebi govori kar v množini! Zaradi njegove naglice pa Helge sklepa, da mungi zato, ker so tako hitri, hitreje zamujajo, medtem ko on sam hiti počasi in zamuja počasneje …!
V 3. basni, naslovljeni Helge in zelena zavist, Helge na vrtu (ima ga skupaj z drugo osrednjo osebo nanizanke, ježevko Nikozijo) odkrije na solatni gredi polže (zgovorni Blaž Šef, Aljaž Jovanović, Marko Mandić in Branko Jordan), ki sladkosnedno hočejo vsak svojo solato, kar po Helgejevem mnenju ne bo všeč Nikoziji, polži pa ji zavidajo solatno gredo in pred Helgejevim pogledom kar “izginejo” s solate, saj od zavisti – pozelenijo. V 4. basni Kaj že pa zehajoča, zaspana lenivca (skrajno doživeta Matija Rozman in Alojz Svete) nonstop pozabljata, kaj že hočeta ali kako jima je ime, in ko ju Helge na kolesu mimogrede pozdravi poimensko, ga o tem skleneta vprašati nazaj grede, toda kaj ko takoj pozabita celo, da koga sploh nameravata kaj vprašati …!
Dinamično je vse skupaj tako, da skoraj ne da dihati. Kot da smo na nadvse duhovitem toboganu.
Avtorica radijske priredbe: Gordana Kunaver Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Asistentka režije: Mojca Cavazza Tehnični asistent: Sandi Zgonc Andersen: Boris Juh Žena: Ivanka Mežan Palčica: Jana Osojnik Krastača: Iva Zupančič Krastačin sin: Niko Goršič Hrošč: Vladimir Jurc Poljska miš: Polona Vetrih Krt: Niko Goršič Lastovica: Jerca Mrzel Cvetlični princ: Boris Ostan Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1983
Pravljica o nečimrnem cesarju, ki se ves dan oblači in preoblači, obuva in preobuva in ima zato mnogo smešnih opravkov in težav sam s sabo in s podložniki. Režiser - Jože Valentič Dramaturg - Ervin Fritz Tonski mojster - Staš Janež Glasbeni opremljevalec - Peter Čare Pripovedovalec: Boris Cavazza Cesar: Danilo Benedičič Komornik: Dare Valič Prvi trgovec: Niko Goršič Drugi trgovec: Iztok Jereb Trgovka: Mojca Ribič Krojač: Milan Kalan Čevljar: Silvij Božič Klobučar: Božo Vovk Sodelovali so še: Maja Šugman, Srečo Špik in Ivan Rupnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1987
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
25. decembra 1928 je bila na Radiu Ljubljana z igralci Slovenskega narodnega gledališča v živo izvedena prva radijska uprizoritev dramskega besedila – »božična igra« Pavla Golie v štirih slikah – Peterčkove poslednje sanje. Že naslednje leto ji je sledilo 29 novih uprizoritev. Radijska igra je postala programska stalnica in z intenzivnim razvojem po drugi svetovni vojni /edina/ izvirna umetnostna radijska zvrst. V režiji Jožeta Valentiča in dramaturgiji Vilme Štritof smo pred leti uprizorili tretjo sliko Peterčkovih poslednjih sanj. »Tej 'božični povesti' vsekakor nedostaja notranje vezi enotnega dejanja, /…/ vendar pa je vsaka teh štirih slik poetična in čuvstveno dovolj močna, da ta dramatični nedostatek nikakor ne moti preveč. Krepko izražena ideja etičnosti sugestivno prevzame gledalca, oziroma čitatelja, ki spremlja ubogega Peterčka skozi njegove bolne privide v božični noči,« je v Ljubljanskem zvonu leta 1924 zapisal Miran Jarc. Sanjski svet in čustvenost vselej nagovarjata prav radijski medij, etičnost in sočutje pa sta vrednoti, ki ju danes nekaj ključnih vzporednic z revnim obdobjem po prvi svetovni vojni vztrajno kliče na javno prizorišče. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina PETERČEK Gašper Rojc OČE HRAST Borut Veselko ČAROVNIK GRČA Sandi Pavlin ČARODEJKA BUKVA Violeta Tomič JEZUŠČEK Klemen Janežič MAMICA Sabina Kogovšek Traja 14'53'' Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radia Slovenija novembra leta 2013.
Glavna junakinja, deklica Zoja, skuša doma in v mestu najti pesem, s katero bi pomagala svoji ribi Leonu, ki umira od dolgčasa. Avtor Jean Pierre Simeon Prevajalka, avtorica radijske priredbe in režiserka Ana Krauthaker Dramaturginja Vilma Štritof Tonska mojstrica Sonja Strenar Glasbeni opremljevalec Luka Hočevar Zoja Zoja Skok Leon Branko Jordan Mama Ana Urbanc Lólo Jernej Gašperin Gospa Obla Nina Valič Gospa Konica Lena Hribar Mahmud Brane Grubar Kanarček Matej Puc Babica Silva Čušin Dedek Milan Štefe Predmeti v kuhinji Jernej Gašperin, Branko Jordan, Matej Puc Predmeti v kopalnici Ana Urbanc, Nina Valič, Lena Hribar Traja 10' 35'' Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2018
Oskar, ki si želi postati detektiv, zaradi te želje zelo natančno opazuje svojo okolico in kmalu opazi nenavadne dogodke in ljudi, ki jih drugi prebivalci ljubljanskega blokovskega naselja ne. Nad šolo ni navdušen, matematika mu ne leži, stežka se uči brati in zato sklepa, da preprosto ni dovolj pameten. Ko pa se po naključju znajde v draguljarni med ropom… Avtor Andrej Rozman Roza Režiserka Irena Glonar Dramaturginja Vilma Štritof Tonski mojster Jure Culiberg Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Asistentka režije Helena Mugerle Tehnični asistent Sandi Zgonc Oskar Gašper Rojc Draguljar Zvone Hribar Učiteljica Marijana Brecelj Mama Maša Derganc Ropar Vojko Zidar Policaj Jan Bučar Televizijski napovedovalec Ivan Lotrič Breda Pia Škulj Traja 20' 05'' Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2010
Z junaki kultne mladinske avtorice Branke Jurca so odraščale številne povojne generacije otrok in mladostnikov nekega drugega časa. V pasti pa v osišče postavlja dogodivščine dečka Petra v zaostreni situaciji okupirane Ljubljane. Avtorica radijske priredbe in dramaturginja - Djurdja Flere Režiserka - Rosanda Sajko Tonska mojstrica - Metka Rojc Asistentka režije - Filipina Jerman Pripovedovalec: Janez Hočevar Peter: Klemen Petrovčič Rafko: Janez Šintler Breda: Milena Janežič Dedek: Janez Albreht Mama: Judita Hahn Detektiv: Franček Drofenik Mlekarica: Jana Osojnik Šofer: Dare Valič Sodelujejo še: Selina Drolc, Vinko Podgoršek in Božo Vovk Levstikovega Martina Krpana bere: Saša Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1977
Po zgodbici Frana Levstika je njeno zvočno različico napisal Boris A. Novak. Videk je bil deveti otrok revne vdove in je nosil zmeraj srajčko svojih starejših bratov in sester. Srajčka je bila zato vedno ponošena in tanka. Nekega dne pa je dobil Videk čisto novo srajčico. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jerko Novak Asistent režije: Jože Valentič Tehnični asistent: Zmago Frece Videk: Kaja Deskovič-Živković Vidkova mama: Jerica Mrzel Bratci in sestrice: Milena Janežič, Miha Kralj, Barbara Langerholc, Grega Turšič, Evelin Pristavec, Nina Miklavič Ovca: Jana Osojnik Trnov grm: Dare Valič Pajek Tkalec: Brane Ivanc Rak Krojač: Ivan Jezernik Ptica Šivilja: Draga Potočnjak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v februarju 1984
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Miroslav Košuta je po motivih pravljice bratov Grimm spisal zgodbo o oslu, psu, mačku in petelinu, ki hrabro in domiselno uženejo nepridiprave razbojnike. Pretekli mesec smo to zvočno pravljico poslušali v radijskem etru, v sklopu cikla Nostalgija, zdaj pa je našla svoje stalno mesto tudi v spletnem arhivu. Režiser - Jože Vozny Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Osel: Jože Zupan Pes: Aleksander Valič Maček: Duša Počkaj Petelin: Jurij Souček Mlinar: Tone Homar Lovec: Tone Slodnjak 1. razbojnik: Boris Kralj 2. razbojnik: Janez Hočevar 3. razbojnik: Stane Sever Pripovedovalec: Rudi Kosmač Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizija Ljubljana oktobra 1969
Nedeljska jutra v februarju so z zvočnimi pravljicami za dobro jutro prav posebna. Nostalgični pogled v vzvratno ogledalo namreč prinaša spomin na radijske igre za otroke, ki so nekoč izhajale na kasetah. Založniški tok RTV Slovenija je bil zlasti v 80-tih letih preteklega stoletja močan in predvsem dosleden. Serija zvočnih kaset je tako zaznamovala kar nekaj generacij otrok, s tem pa postala del kolektivnega spomina nekih otroštev. Generacija X, ki je torej odraščala s temi pravljicami, ima danes svoje otroke in nemalo je poslušalcev teh let, ki si želi spet slišati najljubšo zvočno pravljico iz svojega otroštva. Prav zato je režiser Klemen Markovčič zasnoval zvočni cikel Nostalgija, v to pravljično krožno zgodbo pa umestil štiri igre - Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi, Čarobni pisalni strojček, Radio Huda luknja in Štirje fantje muzikantje. Z radijskimi igrami za otroke se v tem jutranjem nedeljskem terminu, ki ima svoje stalno programsko mesto že več desetletij, verjetno ne druži prav veliko otrok; ti namreč poiščejo radijsko igro na medmrežju oziroma Otroškem portalu RTV Slovenija. V etru pa vendar še vedno močno nagovarja zrelo, odraslo poslušalstvo. Kar je prav. S tem je namreč ustvarjen topli, človeški in predvsem neprecenljivi medgeneracijski most, ki ta samosvoj in čudovit umetniški žanr ohranja tudi v tem, izrazito vizualnem obdobju človeštva. Vse bolj se namreč kaže kako je poslušanje nadvse pomembno za človekov razvoj. In prva zato je pravzaprav nujno, da nobeno otroštvo ne meni brez izjemnega občutka ob poslušanju zvočnih pravljic, kot so jih imela otroštva nekega drugega časa. Nostalgično krožno zvočno pot vpeljuje Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi, nastalo po predlogi nemških avtorjev Jamesa Krüssa in Markusa Polderja. Igra o prevarah in poštenju, ki vedno zmaga, je bila prvič izvedena decembra leta 1953 in še vedno sodi med najboljše slovenske radijske igre za otroke.
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Četrta in s tem sklepna iz Cikla. Miškolin je v interpretaciji Jurija Součka zaznamoval generacije otrok in dramskega igralca samega.
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Poetična zgodba o osamljenosti, ki pa jo lahko preženemo, če se malo potrudimo in si poiščemo prijatelje.
To je ena Puntarjevih najbolj priljubljenih iger, poslušati pa jo morate z malce domišljije. Deklica z imenom Medvedek namreč zleze vase, da bi videla, kakšna je od znotraj. Režiserka - Rosanda Sajko Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Plezalček: Jurij Souček Medvedek: Jana Osojnik Mlinar: Polde Bibič Prvi kmetič: Tone Homar Drugi kmetič: Janez Hočevar Tretji kmetič: Andrej Nahtigal Učenjak: Laci Cigoj Sodelovali so še: Alja Tkačev, Marjan Hlastec, Mara Černe, Janez Hočevar, Zlatko Stanko, Veronika Drolc, Mina Jeraj in Milena Grm Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1969
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Velikonočna nedelja je letos prav na dan šaljivcev, na prvi april! Za razvedrilo smo vam pripravili premiero radijske igre, v kateri nastopa legendarni ljudski lik Pavliha. Ima to smolo, da se preveč drži pravil, vendar ob napačnem trenutku, zato ga zmeraj polomi. Mami dela velike težave, vendar se v tej radijski igri najde nekdo, ki ga vzljubi prav takšnega, kakršen je. Vas zanima, kako je to mogoče?
Neveljaven email naslov