Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugaćnp perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas. Tokratne zgodbe so: Helge in čudna misel; Helge in senca; Tekma s časom; A kdo ve. Avtor: Peter Svetina Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Pozavna: Matej Krajter Pripovedovalec: Matej Puc Helge: Primož Pirnat Nikozija: Polona Juh Aldo: Branko Jordan Prvi lenivec: Matija Rozman Drugi lenivec: Alojz Svete Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017

Nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, prebuja premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Mestna knjižnica Ljubljana Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, leta 2016 pa tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo od leta 1997 podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer.

Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, pa bo po zaključku serije prosto dostopnih za prenos na podcastu Kako zorijo ježevci, Radijska igra, v obliki poslušanj na zahtevo pa tudi na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem približati radijsko igro z močno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok rojene v tem tisočletju ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V četrtem delu se sprehajamo skozi zgodbe – Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve.

Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajter

Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Nikozija Polona Juh
Aldo Branko Jordan
Prvi lenivec Matija Rozman
Drugi lenivec Alojz Svete

Traja 07′ 14”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana maja in junija 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija 4. dela 5-delne igrane radijske nanizanke Kako zorijo ježevci, ki ga sestavljajo 4 basni: Helge in čudna misel, Helge in senca, Tekma s časom in A kdo ve

UROŠ SMASEK

Skoraj najtežje pričakovane “male skrivnosti velikih mojstrov” igre z besedami in njihovimi več pomeni in s prikazovanjem dejansko čisto vsakodnevnih stvari ali doživljajev iz bistveno drugačne, ne vsakodnevne perspektive, se razkrivajo zdaj že v drugi polovici 5-delne omnibusne igrane radijske nanizanke za otroke in tudi odrasle, Kako zorijo ježevci (po nagrajevanih literarnih predlogah Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča). V njenem predzadnjem, 4. delu, ki v dobrih 7 minutah trajanja obsega prav tako kot doslej na način omnibusa spet 4 kratke basenske vinjete (po dosedanjih 12 od skupno 20),
so te “skrivnosti” seveda začinjene tudi s kakim nadvse posrečenim, nepričakovanim presenečenjem. Skoraj najtežje pričakovane pa so (poleg tega, da so izredno duhovite) predvsem zaradi tega, ker so že ves čas trajanja nanizanke nezgrešljivo in nepozabno izpostavljene v zelo posrečeno razgibanem in jedrnatem avizu k vsakemu delu nanizanke.
Prav takšna “skrivnost”, a ravno v avizu hočeš nočeš pretežno razkrita (temu se zaradi njene vinjetne kratkosti praktično ni mogoče izogniti, če naj bo uporabljena, da pritegne k poslušanju), je prva od 4 basni, naslovljena Helge in čudna misel, kjer osrednja junakinja nanizanke, ježevka Nikozija (Polona Juh) zelo radovedno, češ kaj pa počne, sprašuje osrednjega junaka, poglobljeno zamišljenega ježevca Helgeja (Primož Pirnat), ko ta stopica po dvorišču in se na različne načine (i)zvija, ker da se odvozlava, saj da se je zapletel v – čudne misli.
Dolga senca se zvečer prav vleče za Helgejem v drugi basni, naslovljeni Helge in senca, zato osrednji junak sklene začeti zjutraj to svojo senco telovadno trenirati, pridruži pa se mu radovedni jazbec Aldo (Branko Jordan), ki je ugotovil, da se tudi senca za njim ob koncu dneva prav tako vleče. V tretji basni Tekma s časom Helge navija za Nikozijo, ki sama zase trenira tek in je naposled zadovoljna, ker je zmagala, saj je premagala 1 minuto in še 17 sekund za povrh!
V središču četrte basni A kdo ve pa sta lenivca, znana že iz prejšnjega, 3. dela nanizanke (spet skrajno doživeta Matija Rozman in Alojz Svete), ki še vedno ne vesta, kako je komu od njiju ime, s tem da prvi lenivec tokrat med ležanjem na bregu (sodeč po zvokih, ob morju) počasi piše s paličico v mivko napis A kdo ve …, medtem ko se drugi skoraj nestrpno in ne samo enkrat skotali v mivko z napisom, ob čemer ga prvi opozori, naj mu ne – skače v besedo …, a kaj ko je blizu tudi voda, ki briše zapisano in se mu torej – plazi v besedo!
Basni kot vedno doživeto, privlačno, radovednost vzbujajoče pripoveduje Matej Puc, a čeprav nanizanka oživlja pripovedovalsko tradicijo, je tokrat manjši pomislek, da bi nekaj več od sicer sijajno pripovedovanega dogajanja vendarle lahko bilo podano ne s pripovedovanjem, temveč v neposredni akciji.