Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno

25.03.2018

Igra je nastala po istoimenski slikanici, ki je bila v letu 2016 razglašena za najboljšo izvirno slovensko slikanico. Ida Črnič Mlakar, pravljičarka in mladinska pisateljica, v slovenskem prostoru poznana že po pravljičnih likih Bibi in Gustija, v njej na subtilen in humoren način obravnava pogosto spregledano temo staranja in starostnikov. Glavna junakinja, krava Mrvica, ki zaradi starosti ne služi več kmetiji, namesto tega pa laja in renči ter tako obvelja za trčeno, se v iskanju svoje sreče odpravi v svet. Ali kot pravi avtorica: "Takole razmišlja krava Mrvica: kadar se postaviš na glavo, je svet videti drugačen. Enako je tudi s problemi. Včasih je nanje treba pogledati z "novimi" očmi, jih premeriti z drugega zornega kota. Vztrajati pri svojem pogledu, pa čeprav vsi ostali mislijo drugače, je dejanje srca." Priredbo za radio je avtorica Ida Mlakar Črnič obogatila še s songoma, ki jih je uglasbil Boštjan Gombač. Igra je nastala v produkciji Igranega programa, kot ustvarjalci se pod njo podpisujejo režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič in oblikovalka glasbe Darja Hlavka Godina. V osrednjih vlogah nastopata Silva Čušin in Janez Škof. Igra s svojo tematiko vabi k poslušanju ne le otroška, marveč tudi odrasla ušesa.

Zgodba o kravi Mrvici

Le kaj se je zgodilo s kravo, ki je postala stara in spušča čudne glasove? Pa ne, da jo trka luna? Krava Mrvica je poiskala odgovor kar sama. Neko noč se je odpravila dogodivščinam naproti in dokazala, da starost ni žalost, ampak priložnost za novo pot, novo ustvarjalno moč. Radijska igra za otroke je nastala po istoimenski slikanici, ki je leta 2016 prejela nagrado Kristine Brenkove.

Režiserka Ana Krauthaker
Tonski mojster Matjaž Miklič
Tehnični asistent Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina
Skladatelj Boštjan Gombač
Step koraki Mitja Popovski

Krava Mrvica Silva Čušin
Konj Van de Hijo Janez Škof
Pes Viktor Matej Puc
Kmet Branko Jordan
Zdravnik Uroš Smolej
Koza Nina Valič
Kura Tjaša Železnik
Pujs Matija Rozman
Predrzneža Nejc Cijan Garlatti, Rok Kravanja

Produkcija Uredništvo igranega programa
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija v juniju 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija nove radijske igre O kravi, ki je lajala v luno

UROŠ SMASEK

Za otroško občinstvo da je nova radijska igra O kravi, ki je lajala v luno, se sicer lahko popolnoma strinjamo, vendar dodajamo, da je to zgolj ena plat te, kar se tiče nagovarjanja potencialnega občinstva, vsestranske in seveda tudi zaradi tega odlične skoraj polurne radiofonske stvaritve, ki se ji je že ob premiernem predvajanju v jutranjem terminu radijske igre za otroke v nedeljo, 25. marca, ob 8:05 nedvomno splačalo prisluhniti z vso pozornostjo tudi kljub ravno tedaj enournemu premikanju ur naprej, kar je praktično pomenilo za eno uro bolj zgodnje poslušanje.
Upoštevajoč informacijo, da je izhodišče za radijsko igro bila istoimenska nagrajena slikanica tekstovne avtorice Ide Mlakar Črnič, ki jo je tudi priredila za radio, in sodeč po videnih ilustracijah avtorja Petra Škerla za slikanico lahko o njej sklepamo, da je namenjena predvsem otroškemu bralstvu. Toda v radiofonski obliki, kakor jo je uresničila režiserka Ana Krauthaker skupaj s skladateljem posrečenih songov Boštjanom Gombačem in glasbeno oblikovalko Darjo Hlavko Godina pa s tonskim mojstrom Matjažem Mikličem in tehničnim asistentom Nejcem Zupančičem in seveda z izbrano igralsko ekipo (o njej v nadaljevanju), je igra dobila razsežnosti, v katerih kot potencialno nagovarja občinstvo tako rekoč vseh starosti, pri čemer vsako od njih nagovarja nekoliko ali celo bistveno drugače – tako da se nekomu lahko zdi zabavna, nekomu drugemu očarljiva, koga lahko tudi nekoliko razjezi, predvsem pa gane ali celo užalosti do solz …!
Svojevrstno mojstrstvo je že to, kar smo pravkar omenili, in zraven vsaj še to, da v igri najbrž vsak poslušalec odkrije določene podrobnosti prav zase. Tako pa igra učinkuje zagotovo tudi zato, ker je njena zgodba vsestransko življenjska, saj se z različnimi pripovednimi sestavinami nanaša na najrazličnejše življenjske izkušnje, ki jih lahko doživi vsakdo. In vse to je odlično zajeto v pravzaprav preprosti zgodbici o kravi Mrvici, ki ugotavlja, da se je postarala in postala kmetijsko neuporabna, ob čemer začne v stalni družbi domačega psa Viktorja zavijati v luno in spuščati tudi druge pasje glasove, s čimer spravlja ob živce ali v skrb ostale živalske in človeške prebivalce kmetije, naposled pa ob Viktorjevi podpori sklene, da bo končno dosegla to, kar si želi, in se poda na pot v neznano (predvidoma proti morju, da bi si odpočila), kjer naleti na bivšega cirkuškega konja Van de Hija, ki jo kot plesalec stepa in tudi glasbenik pritegne kot pevko bluesa v ulično umetniško ustvarjanje.
V tej življenjski zgodbi je sprva v luno lajajoča Mrvica deležna najrazličnejših, tudi zlobnih in zlonamernih komentarjev drugih živali na kmetiji, kot bi jih lahko slišali med karakterno različnimi (so)ljudmi, medtem ko je pes Viktor pristen prijatelj in mu Mrvica pred odhodom obljubi, da bo, čim se bo nekje ustalila, prišla ponj. Prijateljski je tudi konj Van de Hijo, nekdaj cirkuški, nato vprežni in naposled štet za odsluženega, a zdaj še zmerom plesno spreten in posebej umetniško spodbuden. In če sklepamo po njegovem imenu, ga v primerjavi s sicer motečo domačinko Mrvico lahko imamo za čistega tujca, odrivanega na družbeni rob, zato pa izrazito srčnega do “soživali”, se pravi sočloveka. To, da v današnji družbi takoj obveljaš za neuporabnega ali celo nezasluženega jesti, ko se postaraš ali če slediš svojim sanjam (umetniškim ipd.), pa je družbeni pojav, na katerega je treba itak neprestano opozarjati.
V zvokovno in glasbeno vsestransko dovršeno delujoči celoti je zaradi starosti užaloščeno, toda sanjam sledečo kravo Mrvico, ki naposled odkrije veselje do petja bluesa, izvrstno oživila skoraj neprepoznavna Silva Čušin. Njen umetniški partner konj Van de Hijo, nadarjen za plesanje stepa in še kaj, je radoživo spodbujajoči Janez Škof, ki mu je plesne korake stepa zvočno prispeval Mitja Popovski. Umirjeni, razumevajoči domači pes Viktor je Matej Puc, zaskrbljeni kmečki gospodar Mrvice Branko Jordan, karakterno različne živali na kmetiji Nina Valič, Tjaša Železnik in Matija Rozman, dobrodušni živalski zdravnik Uroš Smolej, vaška predrzneža pred uličnim nastopom Mrvice in Van de Hija pa Nejc Cijan Garlatti in Rok Kravanja. Vse skupaj ima samo eno “pomanjkljivost”, da se igra kar prehitro konča, ko bi še poslušali, recimo, kako bi Mrvica in Van de Hijo, ki to predlaga, odšla po Viktorja za novega člana njune umetniške skupine in morda celo onkraj “samo” ulične umetnosti, četudi bi s tem pravzaprav izgubili čisto umetniško svobodo.


RIO radijska igra za otroke

142 epizod


Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.

Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno

25.03.2018

Igra je nastala po istoimenski slikanici, ki je bila v letu 2016 razglašena za najboljšo izvirno slovensko slikanico. Ida Črnič Mlakar, pravljičarka in mladinska pisateljica, v slovenskem prostoru poznana že po pravljičnih likih Bibi in Gustija, v njej na subtilen in humoren način obravnava pogosto spregledano temo staranja in starostnikov. Glavna junakinja, krava Mrvica, ki zaradi starosti ne služi več kmetiji, namesto tega pa laja in renči ter tako obvelja za trčeno, se v iskanju svoje sreče odpravi v svet. Ali kot pravi avtorica: "Takole razmišlja krava Mrvica: kadar se postaviš na glavo, je svet videti drugačen. Enako je tudi s problemi. Včasih je nanje treba pogledati z "novimi" očmi, jih premeriti z drugega zornega kota. Vztrajati pri svojem pogledu, pa čeprav vsi ostali mislijo drugače, je dejanje srca." Priredbo za radio je avtorica Ida Mlakar Črnič obogatila še s songoma, ki jih je uglasbil Boštjan Gombač. Igra je nastala v produkciji Igranega programa, kot ustvarjalci se pod njo podpisujejo režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič in oblikovalka glasbe Darja Hlavka Godina. V osrednjih vlogah nastopata Silva Čušin in Janez Škof. Igra s svojo tematiko vabi k poslušanju ne le otroška, marveč tudi odrasla ušesa.

Zgodba o kravi Mrvici

Le kaj se je zgodilo s kravo, ki je postala stara in spušča čudne glasove? Pa ne, da jo trka luna? Krava Mrvica je poiskala odgovor kar sama. Neko noč se je odpravila dogodivščinam naproti in dokazala, da starost ni žalost, ampak priložnost za novo pot, novo ustvarjalno moč. Radijska igra za otroke je nastala po istoimenski slikanici, ki je leta 2016 prejela nagrado Kristine Brenkove.

Režiserka Ana Krauthaker
Tonski mojster Matjaž Miklič
Tehnični asistent Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina
Skladatelj Boštjan Gombač
Step koraki Mitja Popovski

Krava Mrvica Silva Čušin
Konj Van de Hijo Janez Škof
Pes Viktor Matej Puc
Kmet Branko Jordan
Zdravnik Uroš Smolej
Koza Nina Valič
Kura Tjaša Železnik
Pujs Matija Rozman
Predrzneža Nejc Cijan Garlatti, Rok Kravanja

Produkcija Uredništvo igranega programa
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija v juniju 2017

Rubrika ZUNANJE UHO

Recenzija nove radijske igre O kravi, ki je lajala v luno

UROŠ SMASEK

Za otroško občinstvo da je nova radijska igra O kravi, ki je lajala v luno, se sicer lahko popolnoma strinjamo, vendar dodajamo, da je to zgolj ena plat te, kar se tiče nagovarjanja potencialnega občinstva, vsestranske in seveda tudi zaradi tega odlične skoraj polurne radiofonske stvaritve, ki se ji je že ob premiernem predvajanju v jutranjem terminu radijske igre za otroke v nedeljo, 25. marca, ob 8:05 nedvomno splačalo prisluhniti z vso pozornostjo tudi kljub ravno tedaj enournemu premikanju ur naprej, kar je praktično pomenilo za eno uro bolj zgodnje poslušanje.
Upoštevajoč informacijo, da je izhodišče za radijsko igro bila istoimenska nagrajena slikanica tekstovne avtorice Ide Mlakar Črnič, ki jo je tudi priredila za radio, in sodeč po videnih ilustracijah avtorja Petra Škerla za slikanico lahko o njej sklepamo, da je namenjena predvsem otroškemu bralstvu. Toda v radiofonski obliki, kakor jo je uresničila režiserka Ana Krauthaker skupaj s skladateljem posrečenih songov Boštjanom Gombačem in glasbeno oblikovalko Darjo Hlavko Godina pa s tonskim mojstrom Matjažem Mikličem in tehničnim asistentom Nejcem Zupančičem in seveda z izbrano igralsko ekipo (o njej v nadaljevanju), je igra dobila razsežnosti, v katerih kot potencialno nagovarja občinstvo tako rekoč vseh starosti, pri čemer vsako od njih nagovarja nekoliko ali celo bistveno drugače – tako da se nekomu lahko zdi zabavna, nekomu drugemu očarljiva, koga lahko tudi nekoliko razjezi, predvsem pa gane ali celo užalosti do solz …!
Svojevrstno mojstrstvo je že to, kar smo pravkar omenili, in zraven vsaj še to, da v igri najbrž vsak poslušalec odkrije določene podrobnosti prav zase. Tako pa igra učinkuje zagotovo tudi zato, ker je njena zgodba vsestransko življenjska, saj se z različnimi pripovednimi sestavinami nanaša na najrazličnejše življenjske izkušnje, ki jih lahko doživi vsakdo. In vse to je odlično zajeto v pravzaprav preprosti zgodbici o kravi Mrvici, ki ugotavlja, da se je postarala in postala kmetijsko neuporabna, ob čemer začne v stalni družbi domačega psa Viktorja zavijati v luno in spuščati tudi druge pasje glasove, s čimer spravlja ob živce ali v skrb ostale živalske in človeške prebivalce kmetije, naposled pa ob Viktorjevi podpori sklene, da bo končno dosegla to, kar si želi, in se poda na pot v neznano (predvidoma proti morju, da bi si odpočila), kjer naleti na bivšega cirkuškega konja Van de Hija, ki jo kot plesalec stepa in tudi glasbenik pritegne kot pevko bluesa v ulično umetniško ustvarjanje.
V tej življenjski zgodbi je sprva v luno lajajoča Mrvica deležna najrazličnejših, tudi zlobnih in zlonamernih komentarjev drugih živali na kmetiji, kot bi jih lahko slišali med karakterno različnimi (so)ljudmi, medtem ko je pes Viktor pristen prijatelj in mu Mrvica pred odhodom obljubi, da bo, čim se bo nekje ustalila, prišla ponj. Prijateljski je tudi konj Van de Hijo, nekdaj cirkuški, nato vprežni in naposled štet za odsluženega, a zdaj še zmerom plesno spreten in posebej umetniško spodbuden. In če sklepamo po njegovem imenu, ga v primerjavi s sicer motečo domačinko Mrvico lahko imamo za čistega tujca, odrivanega na družbeni rob, zato pa izrazito srčnega do “soživali”, se pravi sočloveka. To, da v današnji družbi takoj obveljaš za neuporabnega ali celo nezasluženega jesti, ko se postaraš ali če slediš svojim sanjam (umetniškim ipd.), pa je družbeni pojav, na katerega je treba itak neprestano opozarjati.
V zvokovno in glasbeno vsestransko dovršeno delujoči celoti je zaradi starosti užaloščeno, toda sanjam sledečo kravo Mrvico, ki naposled odkrije veselje do petja bluesa, izvrstno oživila skoraj neprepoznavna Silva Čušin. Njen umetniški partner konj Van de Hijo, nadarjen za plesanje stepa in še kaj, je radoživo spodbujajoči Janez Škof, ki mu je plesne korake stepa zvočno prispeval Mitja Popovski. Umirjeni, razumevajoči domači pes Viktor je Matej Puc, zaskrbljeni kmečki gospodar Mrvice Branko Jordan, karakterno različne živali na kmetiji Nina Valič, Tjaša Železnik in Matija Rozman, dobrodušni živalski zdravnik Uroš Smolej, vaška predrzneža pred uličnim nastopom Mrvice in Van de Hija pa Nejc Cijan Garlatti in Rok Kravanja. Vse skupaj ima samo eno “pomanjkljivost”, da se igra kar prehitro konča, ko bi še poslušali, recimo, kako bi Mrvica in Van de Hijo, ki to predlaga, odšla po Viktorja za novega člana njune umetniške skupine in morda celo onkraj “samo” ulične umetnosti, četudi bi s tem pravzaprav izgubili čisto umetniško svobodo.


17.09.2017

Pavel Lužan: Izginjevalnik

Vesela kriminalka, kjer se vse razkrije šele na koncu.


10.09.2017

Žarko Petan: Gluhi kralj

Kako se je gluhi kralj znašel v vsakodnevnih spletkah na dvoru.


04.06.2017

Darka Čeh: Češnja v vrtu

Češnja v vrtu, iz tokratne zvočne pravljice za dobro jutro, ni navadna češnja. Kdor spleza nanjo, vidi in sliši, kaj se dogaja na čisto drugem koncu mesta. Za prijatelja, naša junaka, dečka in deklico, pa je to sila pomembno, saj se je deklica preselila in se ne videvata več.


01.06.2017

Marjan Marinc: Kresna noč

V pravljični in mistični kresni noči, se godijo tudi nenavadne stvari. Recimo, da se kakšen pajek zagleda v prelepo kresničko. Režiser - Marjan Marinc Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Murn: Branko Miklavc Pajek: Jurij Souček Govnobrbec: Aleksander Valič Kresnička Lučka: Marjeta Gregorač Kresniček Lučko: Boris Cavazza Šef policije Sršen: Jože Zupan Sršenka: Duša Počkaj Policaj Rogač: Tone Homar Pevovodja Čmrlj: Maks Bajc Muhač: Dušan Škedl Kresniček Svečko: Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1978


05.05.2017

Svetlana Makarovič: Vila Malina

Mala vila, ki ne ve, kako ji je ime, pri iskanju imena spozna najrazličnejše načine pohlepa, nečimrnosti in posesivnosti. Pa vendar ji ob koncu ostane toliko veselja in moči, da v vsem tem najde tudi svoje ime, Malina. Igra je nastala po istoimenski uprizoritvi Lutkovnega gledališča Ljubljana. Avtorica: Svetlana Makarovič Radijska realizacija: Aleš Jan Gledališka režija: Svetlana Makarovič Tonski mojster: Staš Janež Avtorica izvirne glasbe: Svetlana Makarovič Avtor glasbene priredbe in izvajalec: Nino de Gleria Asistentka režije: Bernarda Černe Tehnični asistent: Zmago Frece Vila Malina: Asja Kahrimanović Lilija, šoja: Urška Hlebec Studenec, jazbec: Branko Vižintin Jež: Miha Arh Podlasica: Gašper Malnar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija januarja 2007


02.03.2017

Frane Puntar: A

Radijska igra »A« je ena estetsko najuspešnejših iger Radia Slovenije. Leta 1969 je bilo besedilo zanjo na natečaju Radia Ljubljana nagrajeno s prvo nagrado. Istega leta je praizvedba tega dela na Jugoslovanskem radijskem festivalu na Ohridu dobila skoraj vse razpoložljive nagrade: za izvirno glasbo Urban Koder, Frane Puntar za besedilo, Rosanda Sajko za režijo, Rudi Kosmač za glavno vlogo in vsi skupaj za najboljše delo v celoti. Leta 1973 je Združenje evropskih radiev uvrstilo besedilo igre med deset najboljših radijskih iger na svetu, pri čemer praviloma sicer upoštevajo le radijske igre za odrasle. Združenje finskih dramskih umetnikov je svojo izvedbo Puntarjeve igre razglasilo za najboljši radijskoigrski dosežek leta 1973, uprizorjena pa je bila še v desetih evropskih jezikih. Med njimi je nekdanji Radio Zagreb svojo izvedbo s sodelovanjem slovenskih ustvarjalcev v letih od 1970 do 1990 predvajal kar 18-krat. Sicer pa izjemni opus Franeta Puntarja šteje kar 37 radijskih iger za otroke in 7 za odrasle. Avtor: Frane Puntar Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Nace Pugelj Avtor izvirne glasbe: Urban Koder A: Jana Osojnik Deklica: Alja Tkačev Lovec: Polde Bibič Stara: Minca Jeraj Sodelovali so še: Barbara Berden, Laci Cigoj, Iztok Čebular, Mara Černe, Silva Danilo, Lenča Ferenčak, Filipina Jerman, Bojan Novak, Nataša Ramovš, David Savnik in Jože Zupan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1968


06.01.2008

Svetlana Makarovič: Smradek

Škrat Smradek na plan prileze na robu gozda, preseneti žlahtne cvetlice v vrtu in v mestu zasmradi dišave v drogeriji. Ker pa je prevzel katerokoli obliko, so se le redki uspeli rešiti. Na pomoč je priskočil tudi veter... Avtorica: Svetlana Makarovič Avtor radijske priredbe: Marko Bratuš Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Marko Bratuš Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Asistentka režije: Helena Mugerle Tehnični asistent: Zmago Frece Smradek: Damjan Trbovc Muhe: Damjana Černe, Barbara Žefran, Draga Potočnjak Lilija: Maša Derganc Vrtnica: Tanja Potočnik Majnica: Sabina Kogovšek Milo Jorgovan: Boris Kos Krema Milena Rubenstein: Marinka Štern Šampon: Zvone Hribar Antika: Nina Skrbinšek Steklenički: Saša Mihelčič, Barbara Žefran Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije decembra 2007


01.01.2012

Saša Pavček: Zakaj je polje jezero

Igra nas popelje v čas legende o nastanku presihajočega Cerkniškega jezera. Deklica joče zaradi krivic, ki jih opaža v svoji okolici, in zaradi nerazumevanja staršev. Joče tako močno, da se jezero napolni z njenimi solzami. Tako sreča fanta in spozna tudi solze sreče. Avtorica: Saša Pavček Režiserka: Ajda Valcl Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Penko Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tehnični asistent: Sebastjan Mulej Pripovedovalec: Pavle Ravnohrib Deklica: Saša Škof Oče: Janez Škof Mati: Zvezdana Mlakar Moški: Andrej Nahtigal Ženka: Maja Končar Sončev fant: Saša Tabaković Potovka: Ivana Mežan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2011


02.12.2016

Rajko Ranfl: Radio Huda Luknja

V osišču tokratne duhovite radijske igre za otroke je tekmovanje za naslov najlepše živali Hude luknje. Režiser - Marjan Marinc Dramaturginja - Djurdja Flere Ton in montaža - Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe - Marijan Vodopivec Napovedovalka: Mara Černe Stari maček: Jurij Souček Papiga: Iva Zupančič Medved Jože Zupan Pav: Saša Miklavc Volk: Polde Bibič Žaba: Alja Tkačev Kavka Slavka: Duša Počkaj Srnica: Melanija Šter Miška: Majda Potokar Osel: Janez Hočevar Lev: Boris Kralj Natakar Krokar: Tone Homar Pevka zaključne pesmi: Majda Sepe Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana marca 1973


29.09.2016

Maja Gal Štromar, Gregor Geč: Cifromanija

Poznate tisto grozno besedo – matematika? Med tistimi, ki jo, je veliko takih, ki je ne marate ali pa se je bojite. In mislite, da za to težavo ni pomoči. Pa je! Očka v tokratni zvočni zgodbi prek igre, polne pesmic, besed, številk in števil, navduši hčerko za matematiko, ki je doslej sploh ni marala, saj je uživala le v pesmicah. Režiser - Klemen Markovčič Dramaturginja - Vilma Štritof Tonski mojster - Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe - Gregor Strniša Organizatorka snemanja - Špela Kravogel Zd-enka: Barbara Cerar Z-dvojko: Saša Tabaković Komandir, Policaj: Aljaž Jovanović Oče: Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2012


05.06.2016

Kim Komljanec: Kraljična na zrnu graha

Tokratna različica kultne Andersenove pravljice v središče postavi pogumno, a preprosto deklico, ki prinčevo žalostno in melanholično srce ogreje s svojo duhovitostjo in človeškostjo. Radijski prevod, sicer izvirno gledališke igre, obuja tradicijo pripovedovanja pravljic. Radijska izvedba v zvočnem pogledu v središče postavlja človeški glas, ostala izrazna sredstva pa potisne povsem v ozadje. Sopotnik omenjenega glasu je le še glasba, skozi zgode in nezgode naših junakov pa nas vodi lik Pripovedovalca, ki je hkrati tudi v vlogi svojevrstnega komentatorja dogajanja. Igra je sicer s pravljičnim formatom namenjena "malim" poslušalcem, po svoji sporočilnosti pa zagotovo nagovarja tudi »velike«. Režiser in avtor radijske priredbe - Klemen Markovčič Dramaturginja - Vilma Štritof Tonski mojster - Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe - Gregor Strniša Jezikovni pregled in fonetična oprema - Mateja Juričan Kralj: Sandi Pavlin Kraljica: Polona Vetrih Kraljevič: Matej Puc Bernadeta: Nina Valič Talepa: Sabina Kogovšek Tačista: Barbara Cerar Talačna: Mojca Funkl Pripovedovalec: Branko Jordan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2016


01.06.2016

Smiljan Rozman: Čarobni pisalni strojček

Čarobni pisalni strojček nas popelje med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo… bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsak korak lahko polepšal življenje. Toda, kako priti do njega? Režiserka - Rosanda Sajko Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum: Stane Sever Kraljevič: Ali Raner Fant: Branko Stariuč General: Aleksander Valič Pisar: Tone Homar Sel: Tone Slodnjak Pesnik: Janez Albreht 1. podanik: Milan Kalan 2. podanik: France Presetnik 3. podanik: Dušan Škedl Kralj Bumbum: Slavo Švajger Bumbumov general: Franček Drofenik Bumbumov pisar: Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka: Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963


08.04.2001

Irena Androjna: Na vrtu spomladi

Zgodba pripoveduje o paru grlic, ki prvič spleta gnezdo. Nimata še izkušenj, zato je težko. A se, tako kot v vsaki pravi pravljici, tudi ta zgodba srečno razplete. Režiserka - Irena Glonar Dramaturg - Ervin Fritz Tonski mojster - Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe - Aldo Kumar Asistentka režije - Lara Pečjak Tehnični asistent - Sandi Zgonc Grlica Grugru: Polona Juh Grliček Grigri: Zvone Hribar Ptičja hišica: Saša Mihelčič Poštni nabiralnik: Dare Valič Škropilnica: Polona Vetrih Sraka: Maja Končar Gospa Marjetica: Ivanka Mežan Pevka: Martina Maurič Lazar Poštar: Lan Pečjak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2001


01.04.2016

Zvočni pogovori - Gabi Čačinovič Vogrinčič za RIO na Živ Žav

Pogovor s psihologinjo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, strokovnjakinjo za družinsko psihologijo, za Radijsko igro za otroke na Živ Žav portalu RTV Slovenija. O vzgoji, iskanju kar je najboljšega v človeku, optimističnem pogledu. Vsebinsko sosledje posameznih vprašanj – 1. Katera leta odraščanja so ključna za oblikovanje človekove osebnosti? 2. Zdi se, da imamo danes opraviti kar s precejšnjim številom disfunkcionalnih družin, sicer sila čislane družbene oblike pri nas. Kakšna je perspektiva otrok iz takšnih družin? V kakšne posameznike se bodo razvili? 3. Zakaj Slovenci, po vašem, tako težko sprejemajo druge, drugačne oblike družin? Kaj nam to pove o nas kot o družbi ali ne nazadnje naciji? 4. Človek na svoji vzgojno izobraževalni osi nemalokrat pridobi veliko frustracij, tudi takšnih, s katerimi se spopada celo življenje. Zakaj z družbenim razvojem, po vašem, vendarle ne pristopimo k vzgoji in izobraževanju posameznika bolj senzibilno in s tem poiščemo v njem, kar je najboljšega? Konec koncev bo zadovoljen, čustveno stabilen posameznik največ prinesel sebi in družbi. Kako kot pedagog gledate na to vprašanje? Avtor intervjuja in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2016


01.03.2016

Tone Pavček: Čudovito mesto Nigagrad

Igra opisuje imenitno mesto Nigagrad in kaj vse doživita v njem popotnika Saška in Marko. Režiserka - Rosanda Sajko Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Marko: Nada Bavdaž Saška: Jana Osojnik Mama: Mara Černe Agent potovalne agencije: Milan Kalan Pravljičar Migamož: Slavo Švajger Bajenevid: Stane Česnik Vrtvid: Maks Bajc Prvi Zamenovid: Danilo Benedičič Drugi Zamenovid: Jože Zupan Cvetovid: Branko Dobravc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1964


04.11.2015

Zvočni pogovori - Vesna Vuk Godina za RIO na Živ Žav

Pogovor z antropologinjo dr. Vesno Vuk Godina za Radijsko igro za otroke na Živ Žav portalu RTV Slovenija. O vzgoji, družbeno socialnem razvoju otroka, umetnosti, poslušanju. Vsebinsko sosledje posameznih vprašanj – 1. Koliko je, po vašem, za razvoj v celovitega človeka potrebna umetnost, torej lepo – od literature, likovnosti, gledališča, do glasbe – v času otrokovega odraščanja? In kako se kaže, če je za to izkušnjo prikrajšanj? 2. Kako pa v procesu otrokovega razvoja gledate na razmerje družina – šola? 3. Bi bilo po vašem mogoče opredeliti pojem slovenske vzgoje? Kakšna sta slovenski starš in vzgojitelj? 4. Kako ocenjujete permisivno vzgojo? 5. Morda je intelektualni razvoj otrok danes res hitrejši, ima pa zato čustven razvoj svoj ustaljeni tempo. Kako gledate na pojem čustvene inteligence? Ali prevečkrat zapostavljamo čustva? Smo družba zavrtih čustev? 6. Živimo v izrazito vizualnem svetu. Koliko pa je za človeka pomemben sluh, torej poslušati in slišati? 7. Zdi se, kot da je danes otrok družbena, celo socialna norma. Kako gledate na ta pojav? Avtor intervjuja in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2015


03.12.2015

Težave z borovnicami

Zgodba se dogaja med borovničevimi škrati, nastopajo pa še jež, žabica, veverica in jazbec. In za kaj gre? Mali škratek Borovniček žalosti mamo Borovničar, ker noče jesti. Avtorica: Irena Androjna Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aldo Kumar Asistentka režije: Lara Pečjak Tehnični asistent: Sandi Zgonc Škratek Borovniček: Vitja Čretnik Mama Borovničar: Saša Mihelčič Očka Borovničar: Zvone Hribar Jež: Dare Valič Žabica: Polona Juh Veverica: Polona Vetrih Jazbec: Aleš Valič Uvodno in zaključno pesem poje: Jure Ivanušič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2002


01.09.2015

Črkolandija

Ana in Bine si pred spanjem bereta pravljico. A v pravljici se dogajajo čudne reči. V zaprašeni in dolgočasni knjigi najdeta skregane črke. Abeceda je čisto ponorela. Odločita se, da bosta naredila red in se podata na potovanje v Črkolandijo. Avtorja: Maja Gal Štromar in Gregor Geč Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Tehnični asistent: Sandi Zgonc Kitara: Uroš Usenik DJ: Simon Stojko Falk Klavir in sampler: Gregor Strniša Ana: Barbara Cerar Bine: Saša Tabaković Mama: Maja Sever Oče: Zvone Hribar Zdravnica Slovnica: Marijana Brecelj dr. Slovar: Andrej Nahtigal Črka A: Aljaž Jovanović Črka O: Nina Valič Zbor soglasnikov, samoglasnikov in črk Aja Kobe, Gorazd Logar, Maja Sever, Zvone Hribar Traja: 33' 00'' Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2010


01.06.2015

Kresna noč v Sinji Dobravi

Zgodba igre se odvija na kresno noč in kdo bi bil bolj primeren junak kresne noči kot kresnički in kresničke. Seveda pa imajo tudi takšnile letajoči žužki svoje težave in probleme, posebej še, če si kresniček in nimaš lučke. Avtorica: Irena Androjna Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Komponistka izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Izvajalec glasbe: Oliver Dizdarević Asistentka režije: Lara Pečjak Tehnični asistenta: Zmago Frece in Martin Florjančič Junijski hrošč: Zvone Hribar Kresnička Iskrica: Polona Juh Kresniček: Aleš Valič Muren: Janez Hočevar Sova: Ljerka Belak Želva: Silva Čušin Veliki veščec: Dare Valič Pevka: Martina Maurič Lazar Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2003


10.01.2014

Jana Kolarič: O medvedu, ki je iskal mraz

Rjavi medved čaka na zimo, da bo lahko spal svoje zimsko spanje. Vendar zime ni in noče priti, zato se jo odpravi iskat na sever v domovino belega medveda. Z njim se dogovori, da mu jo bo poslal prek snežnega oblaka. – Živalska pravljica z močno ekološko noto na temo segrevanja ozračja. Režiser - Klemen Markovčič Dramaturginja - Vilma Štritof Tonska mojstrica - Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe in korepetitor - Aldo Kumar Organizatorka snemanja - Špela Kravogel Rjavi medved Mihamed: Saša Tabaković Muha: Vanja Plut Zajec: Blaž Šef Račka: Nina Ivanišin Severni medved Ledomraz: Boris Cavazza Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2012


Stran 7 od 8
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov