Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
154 epizod
154 epizod
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
To je zgodba o deklici, ki išče največji zaklad sveta in pri tem marsikaj doživi. Ali bo našla ta, največji zaklad sveta? Avtor: Matjaž Jarc Režiser: Igor Likar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe: Matjaž Jarc Glasbeni opremljevalec: Lado Jakša Asistentka režije: Filipina Jerman Tehnični asistent: Damir Meglič Darka: Nadja Vidmar Čolnič: Pavle Rakovec Stari gusar: Dare Ulaga Noč: Milena Grm Dobri starec: Polde Bibič Galebi: Jožica Avbelj, Jože Mraz in Saša Pavček Valovi: Franček Drofenik, Brane Ivanc, Vladimir Jurc in Srečo Špik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1982
Češnja v vrtu, iz tokratne zvočne pravljice za dobro jutro, ni navadna češnja. Kdor spleza nanjo, vidi in sliši, kaj se dogaja na čisto drugem koncu mesta. Za prijatelja, naša junaka, dečka in deklico, pa je to sila pomembno, saj se je deklica preselila in se ne videvata več.
V pravljični in mistični kresni noči, se godijo tudi nenavadne stvari. Recimo, da se kakšen pajek zagleda v prelepo kresničko. Režiser - Marjan Marinc Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Murn: Branko Miklavc Pajek: Jurij Souček Govnobrbec: Aleksander Valič Kresnička Lučka: Marjeta Gregorač Kresniček Lučko: Boris Cavazza Šef policije Sršen: Jože Zupan Sršenka: Duša Počkaj Policaj Rogač: Tone Homar Pevovodja Čmrlj: Maks Bajc Muhač: Dušan Škedl Kresniček Svečko: Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1978
Mala vila, ki ne ve, kako ji je ime, pri iskanju imena spozna najrazličnejše načine pohlepa, nečimrnosti in posesivnosti. Pa vendar ji ob koncu ostane toliko veselja in moči, da v vsem tem najde tudi svoje ime, Malina. Igra je nastala po istoimenski uprizoritvi Lutkovnega gledališča Ljubljana. Avtorica: Svetlana Makarovič Radijska realizacija: Aleš Jan Gledališka režija: Svetlana Makarovič Tonski mojster: Staš Janež Avtorica izvirne glasbe: Svetlana Makarovič Avtor glasbene priredbe in izvajalec: Nino de Gleria Asistentka režije: Bernarda Černe Tehnični asistent: Zmago Frece Vila Malina: Asja Kahrimanović Lilija, šoja: Urška Hlebec Studenec, jazbec: Branko Vižintin Jež: Miha Arh Podlasica: Gašper Malnar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija januarja 2007
Radijska igra »A« je ena estetsko najuspešnejših iger Radia Slovenije. Leta 1969 je bilo besedilo zanjo na natečaju Radia Ljubljana nagrajeno s prvo nagrado. Istega leta je praizvedba tega dela na Jugoslovanskem radijskem festivalu na Ohridu dobila skoraj vse razpoložljive nagrade: za izvirno glasbo Urban Koder, Frane Puntar za besedilo, Rosanda Sajko za režijo, Rudi Kosmač za glavno vlogo in vsi skupaj za najboljše delo v celoti. Leta 1973 je Združenje evropskih radiev uvrstilo besedilo igre med deset najboljših radijskih iger na svetu, pri čemer praviloma sicer upoštevajo le radijske igre za odrasle. Združenje finskih dramskih umetnikov je svojo izvedbo Puntarjeve igre razglasilo za najboljši radijskoigrski dosežek leta 1973, uprizorjena pa je bila še v desetih evropskih jezikih. Med njimi je nekdanji Radio Zagreb svojo izvedbo s sodelovanjem slovenskih ustvarjalcev v letih od 1970 do 1990 predvajal kar 18-krat. Sicer pa izjemni opus Franeta Puntarja šteje kar 37 radijskih iger za otroke in 7 za odrasle. Avtor: Frane Puntar Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Nace Pugelj Avtor izvirne glasbe: Urban Koder A: Jana Osojnik Deklica: Alja Tkačev Lovec: Polde Bibič Stara: Minca Jeraj Sodelovali so še: Barbara Berden, Laci Cigoj, Iztok Čebular, Mara Černe, Silva Danilo, Lenča Ferenčak, Filipina Jerman, Bojan Novak, Nataša Ramovš, David Savnik in Jože Zupan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1968
Škrat Smradek na plan prileze na robu gozda, preseneti žlahtne cvetlice v vrtu in v mestu zasmradi dišave v drogeriji. Ker pa je prevzel katerokoli obliko, so se le redki uspeli rešiti. Na pomoč je priskočil tudi veter... Avtorica: Svetlana Makarovič Avtor radijske priredbe: Marko Bratuš Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Marko Bratuš Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Asistentka režije: Helena Mugerle Tehnični asistent: Zmago Frece Smradek: Damjan Trbovc Muhe: Damjana Černe, Barbara Žefran, Draga Potočnjak Lilija: Maša Derganc Vrtnica: Tanja Potočnik Majnica: Sabina Kogovšek Milo Jorgovan: Boris Kos Krema Milena Rubenstein: Marinka Štern Šampon: Zvone Hribar Antika: Nina Skrbinšek Steklenički: Saša Mihelčič, Barbara Žefran Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije decembra 2007
V osišču tokratne duhovite radijske igre za otroke je tekmovanje za naslov najlepše živali Hude luknje. Režiser - Marjan Marinc Dramaturginja - Djurdja Flere Ton in montaža - Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe - Marijan Vodopivec Napovedovalka: Mara Černe Stari maček: Jurij Souček Papiga: Iva Zupančič Medved Jože Zupan Pav: Saša Miklavc Volk: Polde Bibič Žaba: Alja Tkačev Kavka Slavka: Duša Počkaj Srnica: Melanija Šter Miška: Majda Potokar Osel: Janez Hočevar Lev: Boris Kralj Natakar Krokar: Tone Homar Pevka zaključne pesmi: Majda Sepe Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana marca 1973
Igra nas popelje v čas legende o nastanku presihajočega Cerkniškega jezera. Deklica joče zaradi krivic, ki jih opaža v svoji okolici, in zaradi nerazumevanja staršev. Joče tako močno, da se jezero napolni z njenimi solzami. Tako sreča fanta in spozna tudi solze sreče. Avtorica: Saša Pavček Režiserka: Ajda Valcl Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Penko Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tehnični asistent: Sebastjan Mulej Pripovedovalec: Pavle Ravnohrib Deklica: Saša Škof Oče: Janez Škof Mati: Zvezdana Mlakar Moški: Andrej Nahtigal Ženka: Maja Končar Sončev fant: Saša Tabaković Potovka: Ivana Mežan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2011
Poznate tisto grozno besedo – matematika? Med tistimi, ki jo, je veliko takih, ki je ne marate ali pa se je bojite. In mislite, da za to težavo ni pomoči. Pa je! Očka v tokratni zvočni zgodbi prek igre, polne pesmic, besed, številk in števil, navduši hčerko za matematiko, ki je doslej sploh ni marala, saj je uživala le v pesmicah. Režiser - Klemen Markovčič Dramaturginja - Vilma Štritof Tonski mojster - Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe - Gregor Strniša Organizatorka snemanja - Špela Kravogel Zd-enka: Barbara Cerar Z-dvojko: Saša Tabaković Komandir, Policaj: Aljaž Jovanović Oče: Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2012
Tokratna različica kultne Andersenove pravljice v središče postavi pogumno, a preprosto deklico, ki prinčevo žalostno in melanholično srce ogreje s svojo duhovitostjo in človeškostjo. Radijski prevod, sicer izvirno gledališke igre, obuja tradicijo pripovedovanja pravljic. Radijska izvedba v zvočnem pogledu v središče postavlja človeški glas, ostala izrazna sredstva pa potisne povsem v ozadje. Sopotnik omenjenega glasu je le še glasba, skozi zgode in nezgode naših junakov pa nas vodi lik Pripovedovalca, ki je hkrati tudi v vlogi svojevrstnega komentatorja dogajanja. Igra je sicer s pravljičnim formatom namenjena "malim" poslušalcem, po svoji sporočilnosti pa zagotovo nagovarja tudi »velike«. Režiser in avtor radijske priredbe - Klemen Markovčič Dramaturginja - Vilma Štritof Tonski mojster - Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe - Gregor Strniša Jezikovni pregled in fonetična oprema - Mateja Juričan Kralj: Sandi Pavlin Kraljica: Polona Vetrih Kraljevič: Matej Puc Bernadeta: Nina Valič Talepa: Sabina Kogovšek Tačista: Barbara Cerar Talačna: Mojca Funkl Pripovedovalec: Branko Jordan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2016
Čarobni pisalni strojček nas popelje med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo… bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsak korak lahko polepšal življenje. Toda, kako priti do njega? Režiserka - Rosanda Sajko Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum: Stane Sever Kraljevič: Ali Raner Fant: Branko Stariuč General: Aleksander Valič Pisar: Tone Homar Sel: Tone Slodnjak Pesnik: Janez Albreht 1. podanik: Milan Kalan 2. podanik: France Presetnik 3. podanik: Dušan Škedl Kralj Bumbum: Slavo Švajger Bumbumov general: Franček Drofenik Bumbumov pisar: Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka: Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963
Zgodba pripoveduje o paru grlic, ki prvič spleta gnezdo. Nimata še izkušenj, zato je težko. A se, tako kot v vsaki pravi pravljici, tudi ta zgodba srečno razplete. Režiserka - Irena Glonar Dramaturg - Ervin Fritz Tonski mojster - Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe - Aldo Kumar Asistentka režije - Lara Pečjak Tehnični asistent - Sandi Zgonc Grlica Grugru: Polona Juh Grliček Grigri: Zvone Hribar Ptičja hišica: Saša Mihelčič Poštni nabiralnik: Dare Valič Škropilnica: Polona Vetrih Sraka: Maja Končar Gospa Marjetica: Ivanka Mežan Pevka: Martina Maurič Lazar Poštar: Lan Pečjak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2001
Pogovor s psihologinjo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, strokovnjakinjo za družinsko psihologijo, za Radijsko igro za otroke na Živ Žav portalu RTV Slovenija. O vzgoji, iskanju kar je najboljšega v človeku, optimističnem pogledu. Vsebinsko sosledje posameznih vprašanj – 1. Katera leta odraščanja so ključna za oblikovanje človekove osebnosti? 2. Zdi se, da imamo danes opraviti kar s precejšnjim številom disfunkcionalnih družin, sicer sila čislane družbene oblike pri nas. Kakšna je perspektiva otrok iz takšnih družin? V kakšne posameznike se bodo razvili? 3. Zakaj Slovenci, po vašem, tako težko sprejemajo druge, drugačne oblike družin? Kaj nam to pove o nas kot o družbi ali ne nazadnje naciji? 4. Človek na svoji vzgojno izobraževalni osi nemalokrat pridobi veliko frustracij, tudi takšnih, s katerimi se spopada celo življenje. Zakaj z družbenim razvojem, po vašem, vendarle ne pristopimo k vzgoji in izobraževanju posameznika bolj senzibilno in s tem poiščemo v njem, kar je najboljšega? Konec koncev bo zadovoljen, čustveno stabilen posameznik največ prinesel sebi in družbi. Kako kot pedagog gledate na to vprašanje? Avtor intervjuja in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2016
Zdi se, da imamo danes opraviti kar s precejšnjim številom disfunkcionalnih družin, sicer sila čislane družbene oblike pri nas. Kakšna je perspektiva otrok iz takšnih družin? V kakšne posameznike se bodo razvili?
Katera leta odraščanja so ključna za oblikovanje človekove osebnosti?
Zakaj Slovenci, po vašem, tako težko sprejemajo druge, drugačne oblike družin? Kaj nam to pove o nas kot o družbi ali ne nazadnje naciji?
Človek na svoji vzgojno izobraževalni osi nemalokrat pridobi veliko frustracij, tudi takšnih, s katerimi se spopada celo življenje. Zakaj z družbenim razvojem, po vašem, vendarle ne pristopimo k vzgoji in izobraževanju posameznika bolj senzibilno in s tem poiščemo v njem, kar je najboljšega? Konec koncev bo zadovoljen, čustveno stabilen posameznik največ prinesel sebi in družbi. Kako kot pedagog gledate na to vprašanje?
Igra opisuje imenitno mesto Nigagrad in kaj vse doživita v njem popotnika Saška in Marko. Režiserka - Rosanda Sajko Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Marko: Nada Bavdaž Saška: Jana Osojnik Mama: Mara Černe Agent potovalne agencije: Milan Kalan Pravljičar Migamož: Slavo Švajger Bajenevid: Stane Česnik Vrtvid: Maks Bajc Prvi Zamenovid: Danilo Benedičič Drugi Zamenovid: Jože Zupan Cvetovid: Branko Dobravc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1964
Neveljaven email naslov