Mladi pravijo, da se od tehnologije ne smemo izolirati, si pa moramo postaviti meje. Kakšna je razlika v razvitosti mesta in podeželja in v katero smer bi se morali obračati: proti tehnologiji ali naravi? Kako sobivata? Če smo skrajni: so nas roboti osvobodili ali zasužnjili? Lahko tehnologija pripomore k vzpostavitvi bolj pravične družbe?

Mladi pravijo, da so, tehnološko gledano, testna generacija. Kako živijo s tehnologijo in ali tehnološki napredek pomeni tudi napredek k enakopravnejši družbi?

To je oddaja z vpisno številko 14-06-2020. Mladi pravijo, da se od tehnologije ne smemo izolirati, si pa moramo postaviti meje. Kakšna je razlika v razvitosti mesta in podeželja in v katero smer bi se morali obračati: proti tehnologiji ali naravi? Kako sobivata? Če smo skrajni: so nas roboti osvobodili ali zasužnjili? Lahko tehnologija pripomore k vzpostavitvi bolj pravične družbe?

Sogovorniki so:

Andraž Hajdenkumer, bodoči diplomant informatike s tehniške univerze v Gradcu. Posveča se informacijski varnosti in zasebnosti na različnih področjih. Zanimata ga podjetništvo in digitalizacija, ki rešuje težave mladih. Njegov projekt je Leksi, mobilna aplikacija za študente. V prostem času igra tenis, kolesari in se loteva tudi bolj ekstremnih športov, kot je padalstvo.

Kjer vodstvo dovoli dovolj dopusta, pošteno plačilo, prosti čas, tam je večja produktivnost. Mislim, da bodo prej ali slej v podjetjih ugotovili, da če želijo imeti dobre delavce, jim bodo morali nekaj dati tudi nazaj. Se pa nagibam k temu, da nas bo tehnologija osvobodila. Narediti moramo, da bodo stroji delali v našo korist. Če se želimo zasužnjiti, pa se bomo. Sami si moramo postaviti meje. Ko sem v srednji šoli opazil, da sem zelo veliko časa preživel na telefonu in računalnikom, sva se s prijateljem odločila za tako imenovani ‘off-live week’ oziroma ‘detox’. Komunicirala sva le prek stacionarnih telefonov. Ne smemo se sicer ograditi od tehnologije, si pa moramo postaviti pravila in meje, kako tehnologijo uporabljati. Včasih smo novice dobivali prek ustaljenih medijskih kanalov: radia, televizije, časopisa. Danes je vsak, ki ima telefon, že medij. Vzame ga iz žepa in začne snemati. Način, kako dobimo informacije, je zelo pomemben. Če gledaš video, posnet iz osebne perspektive … Tehnologija je za gibanja zelo pomembna, saj se lahko hitro razvijejo. Če pogledamo zadnjih šest mesecev, je to tudi problem, saj se je zgodilo ogromno: požari, koronavirus, protesti. Ne vem, ali lahko prek tehnologije te stvari rešimo, zato se dogajajo analogna gibanja, potresti. Pridejo pa informacije hitreje do velike množice ljudi. 

Nika Sluga, maturantka Gimnazije Bežigrad, ki zdaj opravlja maturitetne izpite. Poleg gimnazije se izobražuje tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, na smeri jazz petje. Prihodnje leto bo začela študij na Pravni fakulteti v Ljubljani. Zanima se za glasbo, literaturo, umetnost in filozofijo, spremlja tudi aktualne družbene in politične razmere.

Sledenje posameznikom prek uporabe informacijske tehnologije zavoljo dobrobiti skupnosti ne odtehta tega velikega posega v svobodo posameznika. Informacije so dragocene in z njimi ne bi smeli biti lahkomiselni. Ne vemo, na kakšne načine vse lahko zlorabijo podatke, ki jih dajemo na voljo podjetjem. Je pa informacijska tehnologija tudi dobra, celo za osebnostno rast, saj lahko prek določenih platform odkrijemo nove interese, pridobimo nova znanja. To je velika komponenta osebnostnega razvoja, dostop imajo tudi tisti, ki nimajo možnosti pridobivati znanja. Selektivnost pa je zlato pravilo. Težko je, ker so vsa družabna omrežja narejena po principu črne luknje. Težko je izluščiti tisto, kar je pomembno in s čimer ne zabijaš časa. Biti moraš kritičen do tega, kar ti tehnologija omogoča in daje zadoščenje in kaj je tisto, kar te dela naveličanega in te le dodatno utruja. Je pa izredno dragoceno orodje pri informiranju širše množice o družbenih gibanjih, je tudi nepogrešljivo orodje za aktivizem, kar se je izkazalo zdaj v Ameriki. Princip aktivizma na družbenih omrežjih pa je tudi tak, da posameznika hitro razreši odgovornosti. Občutek ima, da je pokazal podporo in s tem opravil svojo dolžnost do skupine, ki je v stiski. To ne vodi do bolj poglobljene participacije in iskanja rešitev. 

Domen Žalac, bodoči diplomant sociologije. Tema njegove diplome so urbani mehanizmi aktivacije. Na trgu delovne sile se predstavlja kot družboslovni analitik. Zanimajo ga družbeno-zgodovinski in ekonomski dogodki, obenem pa se osredotoča na prihodnost in življenje v mestu. Je melanholični utopist.

Ne bodo nas zasužnjili stroji, temveč ljudje, ki so v ozadju. Vse skupaj je dvorezni meč. Po eni strani ti je vse omogočeno in imaš na voljo ogromno informacij, moraš pa biti tudi dovolj informacijsko pismen in selektiven, da znaš izbrati prave podatke, da te ne odvračajo od bistva in samo usmerjajo v potrošnjo. V zadnjih časih, ko se je delo in življenje obrnilo navznoter, v dom, sem spoznal, da tudi takrat, ko je največja gneča in so hudi pritiski, obstaja gumb: ugasni. Da ugasneš, premisliš. Zelo smo razpršeni po prostoru. Mogoče težko najdemo vzore, ker jih je toliko na voljo. V vsem se najdemo, vse počnemo, za nič pa se na koncu ne moremo opredeliti. Ni vzorcev, ki bi jim lahko sledili, po katerih bi se lahko ravnali, kot so se morda naši starši. Kot študent lahko delaš, moraš pa vseeno študirat in sledit svojim sanjam, višjemu bistvu v sebi. Tehnologija je omogočila demokratizacijo, telefoni, ki jih imajo migranti, so njihova vstopnica v zahodni svet. Ali pa bo ta tehnologija pripeljala do osvoboditve? Se bodo lahko emancipirali od tistih, ki jih zatirajo? Bomo videli. Kot smo govorili, zmeraj obstajajo neki interesi in ljudje, ki želijo zatreti spremembe.

Klavdija Bastl Enci, študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Doma je na kmetiji, kjer ima krave molznice in hmelj, zaradi česar je bila lani izbrana za hmeljsko princeso. Prav tako je dejavna pri Zvezi slovenske podeželske mladine, je regijska predstavnica za celjsko regijo. Tako kot hmeljska princesa in regijska predstavnica se trudi promovirati slovensko kmetijstvo.

Tehnologija, če se zavedamo pomena varovanja podatkov in jo znamo uporabljati, ni problem. Se pa res hitro razvije odvisnost. Morda so ljudje zdaj v času krize ugotovili, da ni tehnologija vse. Da je pomemben socialni stik. Pomembno je, da si vzamemo čas zase. Če se samo oziramo po trendih, dobičku, ne bomo živeli tako kakovostnega življenja in dosegli osebnostne rasti. Tudi kmečka dela zelo pomagajo. Delaš eno uro, razmišljaš, to je koristno. Tisti, ki je kmet, to rad počne. Mislim, da ni kmeta, ki dela to, kar more, to rad počne. Zdi se mi, da je slovensko podeželje vse bolj razvito. Razvijajo se aplikacije, ki olajšajo kmetu delo. Ni toliko papirologije, je pa res, da so določena dela, ki ostajajo staromodna in ne gre drugače, kot da jih opravimo ročno. Razne meritve pa opravljamo prek aplikacij, na primer, za ugotavljanje, kaj primanjkuje prsti. Enkrat mesečno izračunamo tudi, kakšna je vsebnost materialov v mleku, tako vemo, kako strukturirati prehrano za krave molznice, da je mleko bolj kakovostno.