Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Sami naši vas pričakuje mednarodno znani hrvaški pianist Matija Dedić. Pogovorili smo se o njegovem delu, džezu, slavnih starših, o njegovi uporniški hčeri, ter o temi, ali bo glasba ostala družinski posel. Predstavili bomo knjigo Rod in Balkan, ki sta jo pred kratkim objavile Svetlana Slapšak in Marina Matešić, in o etno festivalu Đurđevak, ki se vsako poletje dogaja v Celju.
V oddaji Sami naši vas pričakuje mednarodno znani hrvaški pianist Matija Dedić. Pogovorili smo se o njegovem delu, džezu, slavnih starših, o njegovi uporniški hčeri, ter o temi, ali bo glasba ostala družinski posel. Predstavili bomo knjigo Rod in Balkan, ki sta jo pred kratkim objavile Svetlana Slapšak in Marina Matešić, in o etno festivalu Đurđevak, ki se vsako poletje dogaja v Celju.
321 epizod
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora bivše Jugoslavije in tudi vsem poslušalkam in poslušalcem, ki želijo širiti svoje vedenje o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurna oddaja bo mozaično sestavljena iz novinarskih prispevkov, reportaž, informacij, intervjujev in glasbe.
V oddaji Sami naši vas pričakuje mednarodno znani hrvaški pianist Matija Dedić. Pogovorili smo se o njegovem delu, džezu, slavnih starših, o njegovi uporniški hčeri, ter o temi, ali bo glasba ostala družinski posel. Predstavili bomo knjigo Rod in Balkan, ki sta jo pred kratkim objavile Svetlana Slapšak in Marina Matešić, in o etno festivalu Đurđevak, ki se vsako poletje dogaja v Celju.
V oddaji Sami naši vas pričakuje mednarodno znani hrvaški pianist Matija Dedić. Pogovorili smo se o njegovem delu, džezu, slavnih starših, o njegovi uporniški hčeri, ter o temi, ali bo glasba ostala družinski posel. Predstavili bomo knjigo Rod in Balkan, ki sta jo pred kratkim objavile Svetlana Slapšak in Marina Matešić, in o etno festivalu Đurđevak, ki se vsako poletje dogaja v Celju.
V oddaji Sami naši predstavljamo znane in manj znane osebnosti. Makedonka, profesorica, pesnica in prevajalka dr. Lidija Vinkovska je doktorirala iz romunske književnosti. Je avtorica treh romanov in šestih pesniških zbirk. Pred kratkim se je vrnila z literarne turneje po Združenih državah Amerike. Ob 90letnici smrti pesnika Srečka Kosovela so v prevodu Josipa Ostija izšli Kosovelovi Integrali. V čem tiči večna aktualnost Kosovela, v oddaji Sami naši v nedeljo ob pol desetih zvečer na Prvem.
V oddaji Sami naši odpiramo vrata v svet drugih kultur in spodbujamo k razumevanju različnosti. Osnove kulture, kot so jezik, simboli in umetnost, se že od pradavnine naprej pri ohranjanju tradicije in izročila udejanjajo tudi v glasbi in gledališču. V tokratni oddaji o glasbi - gostili bomo slovensko klapo Dalmari iz Maribora, ki prepeva tradicionalne pesmi hrvaškega juga – pa tudi o gledališču iz Reke in Ljubljane. Ta rešuje tudi aktualne zagate, povezane s Piranskim zalivom. Več v oddaji Sami naši v nedeljo po pol deseti zvečer na Prvem.
To nedeljo vas v oddaji Sami naši pričakuje pester izbor tem. V studiu bomo gostili Žutega, otroka ljubljanskih ulic, ki ga je v monokomediji Slaba družba upodobil Admir Baltić. Govorili bomo o nastajajočem raziskovalnem projektu, ki je usmerjen v umetniško produkcijo devetdesetih na Hrvaškem. Predstavili pa bomo tudi Izato Hodžić, humanitarko, ki ji ni vseeno za begunce v Beogradu.
V oddaji Sami naši bomo govorili o poeziji, ki združuje – poeziji velikana slovenske moderne Tomaža Šalamuna. Rodil se je leta 1941 v Zagrebu, živel in ustvarjal pa v Ljubljani. Izvedeli boste, kako je pesnikova poezija vplivala, ter na ta način tudi povezala generacije mladih litertov iz cele regije in zakaj se je pesnikova soproga odločila njegovo mednarodno knjižno zbirko izročiti v uporabo javnosti. V oddaji smo gostili slikarko Metko Krašovec, književnike Vladimira Đurišića, Muanisa Sinanovića, Bojana Savića Ostojića in prevajalca Ivana Antića.
V oddaji Sami naši, ki bo na sporedu to nedeljo ob 21.30, gostimo kontroverznega hrvaškega režiserja Oliverja Frljića. Frljić,ki redko stopi pred mikrofon, bo spregovoril o svojem delu, gledališki filozofiji, odnosu do občinstva ter o predstavi Naše nasilje, vaše nasilje. V oddaji smo iskali tudi odgovore na vprašanje, ki pesti vso Evropo: kdo so teroristi in zakaj s svojimi dejanji ustrahujejo ljudi?
Kulturne in jezikovne razlike lahko včasih privedejo do malce kočljivih situacij – na primer v zdravstvu.
To nedeljo vas v oddaji Sami naši pričakujejo režiser Aleksandar Popovski, oblikovalka Jasmina Ferček in profesorica makedonskega jezika doc. dr. Namita Subiotto. Njihove zgodbe boste slišali v nedeljo po pol desetih zvečer.
Bližamo se koncu leta 2016, zato nas je v oddaji Sami naši zanimalo, kaj se dogaja z vprašanjem ustavnega priznanja. Ta tema zanima vse etnične skupine z območja bivše Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji. Obiskali smo Službo za kulturne raznolikosti in človekove pravice ter se o tem pogovarjali z dr. Sašom Gazdićem. O tem, zakaj je manjšinski status pomemben za hrvaško etnično skupnost, smo se pogovarjali z Đaninom Kutnjakom, predsednikom Hrvaškega kulturnega društva Pomurje iz Lendave. Oddaja Sami naši bo tudi kulturno obarvana. Pred mikrofon smo povabili režiserja Ivico Buljana, znanega ustvarjalca na slovenskem kulturnem področju. Sami naši – v nedeljo zvečer ob 21.30.
Sami Naši je oddaja, ki je na sporedu ob nedeljah zvečer ob 21.30 na Prvem. V središču tokratne oddaje je kulturno dogajanje. Obiskali smo kar tri gledališke predstave, z Igorjem Leonardijem pa smo se pogovarjali o vplivu balkanske glasbe na slovensko ustvarjanje.
To nedeljo se bomo v oddaji Sami naši pogovarjali o poeziji, glasbi in denarju. Spoznali boste hrvaškega slikarja in avtorja Zlatka Kraljića, ki živi in dela v Velenju ter vrhunskega skladatelja in glasbenika Marka Ramljaka iz Šibenika, ki živi in ustvarja v Ljubljani. V prispevku o razstavi Zlati prah, ki bo na ogled v Narodnem muzeju Slovenije, pa boste slišali, kako so slovenski tolarji povezani z ustvarjalko iz Makedonije.
V tokratni oddaji Sami naši smo obiskali Svetovalnico za migrante, ki pomaga delavcem v primeru kršitev njihovih pravic. Slišali smo tudi konkretne zgodbe delavcev iz republik bivše države.
V tokratni oddaji Sami naši se bomo dotaknili nekoliko drugačne priseljenske kulture. Izvedeli bomo, kako umetniki in kulturniki bogatijo alternativno kulturno sceno v Sloveniji. Alma R. Selimović iz Zavoda Bunker bo spregovorila o Festivalu Drugajanje. Obiskali smo Metelkova mesto, ki vedno bolj pogosto gosti kvalitetne alternativne skupine z območja nekdanje Jugoslavije. V oddaji bo o svojem delu spregovorila tudi avtorica in prevajalka Diana Matković.
Tudi to nedeljo bomo v oddaji Sami naši poročali o temah in dogodkih iz sveta priseljencev. Spoznali bomo kulturo, ki je v Sloveniji precej neznana in zato tudi pogosto nerazumljena: kulturo Albancev in kulturo Sandžaka. Predstavili bomo tudi dr. Bojana Anđelkovića, ki je pred kratkim izdal knjigo Umetniški ustroj Noordung: Filozofija in njen dvojnik. V Slovenijo ga je, kar je pogosto, pripeljala ljubezen. Sami naši v nedeljo zvečer po pol deseti.
Nasilje. Žalosten vsakdanjik drugačnih. Žrtev nasilja je vsak peti otrok, kažejo raziskave, pa tudi, da je nasilje prisotno predvsem zaradi strahu in neznanja. Da bi se bolje spoznali, postali strpnejši in bolj razumevajoči, spet odpiramo vrata v svet priseljencev. V nedeljo zvečer bomo tako v oddaji Sami naši predstavili Drago Davidkovo Erič, slikarko in likovno pedagoginjo iz Makedonije, in Harisa Kovačevića, srednješolca iz Bosne. Spoznali boste lahko tudi igralce iz predstave Oliverja Frljića »Naše nasilje, vaše nasilje« in prisluhnili glasbi skupin Zabranjeno pušenje, Električni orgazam in Bad Copy.
Etnične skupnosti iz območja nekdanje Jugoslavije niso ustavno priznane manjšine in zato menijo, da imajo manj možnosti za razvoj kakovostnih medijev v maternih jezikih ter manj možnosti nasploh za pojavnost v slovenskih medijih. O tem bo govorila tokratna oddaja Sami naši v nedeljo ob 21.30 na 1. Programu.
Tokratna tema nedeljske večerne oddaje Sami naši bo - še vedno kontroverzna - jugonostalgija. V anketi boste zvedeli, kaj o tem meni ulica, v intervjuju pa, kaj o jugonostalgiji misli stroka. Pogovarjali smo se z prof. Mitjem Velikonjo, strokovnjakom za balkanologijo, urbano kulturo in subkulturo, kritiko ideologij ter za kolektivni spomin in nostalgijo. Izvedeli boste tudi, zakaj je razstava »Nikoli jim ni bilo bolje« o življenju v nekdanji Jugoslaviji ena najbolj obiskanih razstav ta hip v Ljubljani.
Tudi v tokratni nedeljski večerni oddaji Sami naši bomo skušali razbiti nekaj predsodkov o priseljencih. Kdo so sploh ljudje, ki so si v Sloveniji poiskali boljše življenje? Kaj delajo v Sloveniji? Spoznajmo antropologinjo dr. Svetlano Slapšak, pravnico Armedo Amiti, sodno tolmačko Vero Haliti ter fotografa Igorja Kupljenika.
V tokratni nedeljski večerni oddaji Sami naši boste slišali, zakaj je medkulturna komunikacija pomembna. V večini sodobnih evropskih družb imajo priseljenci težave pri asimilaciji - ali se asimilirajo do te mere, da svojo lastno kulturo zanikajo, ali pa se multikulturnost omejuje zgolj na fizično sobivanje. So pa tudi dobre prakse. Spoznajte ljudi, društva in projekte, v oddaji Sami naši v nedeljo ob pol desetih zvečer.
Teme tokratne oddaje Sami naši bodo : diskriminacija, predsodki in sovražni govor - pojavi, s katerimi se priseljenci srečujejo vsak dan. V anketi na začetku oddaje bomo izvedeli, koliko so do priseljencev strpni prebivalci Ljubljane. Damir Avdič, vsestranski umetnik, bo z nami delil svoje izkušnje s slovensko birokracijo. Slišali bomo tudi, kako si za boljši položaj priseljencev v Sloveniji prizadeva Zveza zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti SFRJ.
V nedeljo zvečer ob 21.30 bo na sporedu druga oddaja »Sami naši«. Namenjena je pripadnikom etničnih skupnosti s prostora bivše Jugoslavije in tudi vsem poslušalkam in poslušalcem, ki želijo širiti svoje vedenje o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. V tokratni oddaji bomo govorili o pomenu kulture priseljencev za Slovenijo, o kulturnih delavcev iz tujine, ki dvigajo kvaliteto slovenskih kulturnih prireditev, ter o marginalizaciji kulture priseljencev. V oddaji bomo spoznali tudi Damirja Imamovića, glasbenik iz Bosne in Hercegovine, ki ga je Guardian označil za »kralja balkanskega bluesa«.
Neveljaven email naslov