Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnost je univerzalni jezik. Glasbeni, likovni in gledališki vplivi so se na balkanskem prostoru vedno gibali onkraj meja in jezikov. Omogočili so ustvarjanje celovitih gibanj, ki so spreminjala zgodovino. O glasbi v času bivše države razmišlja Gregor Tomc. Govorili bomo tudi o desetletnici predstave Čefurji raus in razstavi Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih. Na Prvem po pol deseti zvečer.
Glasbeni, likovni in gledališki vplivi so se na balkanskem prostoru vedno gibali onkraj meja in jezikov
Umetnost je univerzalni jezik. Glasbeni, likovni in gledališki vplivi so se na balkanskem prostoru vedno gibali onkraj meja in jezikov. Omogočili so ustvarjanje celovitih gibanj, ki so spreminjala zgodovino. O glasbi v času bivše države razmišlja Gregor Tomc. Govorili bomo tudi o desetletnici predstave Čefurji raus in razstavi Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih. Na Prvem po pol deseti zvečer.
320 epizod
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora bivše Jugoslavije in tudi vsem poslušalkam in poslušalcem, ki želijo širiti svoje vedenje o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurna oddaja bo mozaično sestavljena iz novinarskih prispevkov, reportaž, informacij, intervjujev in glasbe.
Umetnost je univerzalni jezik. Glasbeni, likovni in gledališki vplivi so se na balkanskem prostoru vedno gibali onkraj meja in jezikov. Omogočili so ustvarjanje celovitih gibanj, ki so spreminjala zgodovino. O glasbi v času bivše države razmišlja Gregor Tomc. Govorili bomo tudi o desetletnici predstave Čefurji raus in razstavi Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih. Na Prvem po pol deseti zvečer.
Glasbeni, likovni in gledališki vplivi so se na balkanskem prostoru vedno gibali onkraj meja in jezikov
Umetnost je univerzalni jezik. Glasbeni, likovni in gledališki vplivi so se na balkanskem prostoru vedno gibali onkraj meja in jezikov. Omogočili so ustvarjanje celovitih gibanj, ki so spreminjala zgodovino. O glasbi v času bivše države razmišlja Gregor Tomc. Govorili bomo tudi o desetletnici predstave Čefurji raus in razstavi Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih. Na Prvem po pol deseti zvečer.
To nedeljo na Prvem ob 21:30 v oddaji Sami naši gostimo novinarja Slobodana Mufića, ki je bil s svojimi razmišljanji o švedskem šolstvu na družbenih omrežjih deležen zelo veliko pozornosti. Opisal je tamkajšnjo organizacijo pouka maternega jezika, ki ga na švedskem priseljencem priporočajo tudi šole. V oddaji več o festivalu Vilenica, ki vsako leto gosti nabor najboljših piscev Srednje Evrope in tudi držav bivše Jugoslavije. Z nami bo tudi Dubravka Ugrešić, ki o literaturi znotraj umetnosti razmišlja zelo provokativno.
V nedeljo zvečer po pol deseti uri se na 1. program vrača oddaja Sami naši. Tokrat pred mikrofonom gostimo Darka Nikolovskega, reperja in filmskega ustvarjalca makedonsko bosanskega rodu. S svojim ustvarjalnim delom spodbuja ohranjanje vrednot, kot je solidarnost, ter ustvarja bolj strpno družbo. Spoznali boste tudi dr. Ivanko Baskar Apostolovo, antropologinjo, oblikovalko, kostumografko, prevajalko in striparko. Za oddajo Sami naši bo primerjala kulturno sceno Skopja in Ljubljane – V Ljubljano pa se ponovno vrača hrvaška pop skupina JINX – tudi to ne bomo spregledali v oddaji Sami naši.
Tokrat pred mikrofonom gostimo Darka Nikolovskega, reperja in filmskega ustvarjalca makedonsko bosanskega rodu. S svojim ustvarjalnim delom spodbuja ohranjanje vrednot, kot je solidarnost, ter ustvarja bolj strpno družbo. Spoznali boste tudi dr. Ivanko Baskar Apostolovo, antropologinjo, oblikovalko, kostumografko, prevajalko in striparko. Za oddajo Sami naši bo primerjala kulturno sceno Skopja in Ljubljane – V Ljubljano pa se ponovno vrača hrvaška pop skupina JINX – tudi to ne bomo spregledali v oddaji Sami naši.
V oddaji Sami naši se bomo posvetili lahkotnejšim temam: dopustu, stripu in glasbi. Raziskali smo, kako dopuste preživljajo ljudje, katerih prvi dom ni Slovenija, in ugotovili, da se dopustniške navade slovenskih priseljencev z leti spreminjajo. Pred mikrofon smo povabili risarko Ivano Armanini, ustanoviteljico mreže Komikaze za proizvodnjo in distribucijo avtorskega stripa, in punk skupino Gužva v bajt, ki ustvarja v več jezikih hkrati.
V oddaji Sami naši vam bomo to nedeljo predstavili eno izmed najbolj popularnih hrvaških klap v Sloveniji, klapo Šufit. Z drugim basom klape, Zdeslavom Mišurcem, smo se pogovorili o glasbi, naglasih in anekdotah iz Slovenije. Predstavili vam bomo tudi film Pljuni istini u oči slovenske režiserke Varje Močnik. Film o slovenskem bendu Buldožer, ki poje v srbohrvaščini, je na festivalu Beldocs osvojil prvo nagrado. Spoznali boste tudi umetnika Viktorja Popovića iz Splita, ki z svojim delom Stoli gostuje na razstavi Svetlobna gverila.
Predstavniki Nacionalnega sveta Srbov v Sloveniji so beograjskemu uradu za odnose z diasporo in Srbe v regiji prestavili Strategijo za izboljšanje položaja srbske skupnosti v Sloveniji. Sejem akademske knjige Libera privablja vrhunske strokovnjake, avtorje in intelektualce. Tokrat so Ljubljano obiskali Vladimir Arsenijević in Ana Pejović iz organizacije KROKODIL, ki so za oddajo Sami naši govorili o pomenu združevanja južnoslovanskih jezikov. Več v oddaji Sami naši v nedeljo po pol deseti zvečer na Prvem.
V nedeljski oddaji Sami naši poročamo o kulturnem dogajanju. Društvo Desanka Maksimović že dvanajsto leto zapored organizira mednarodni etno festival Đurđevak. Šesto srečanje hrvaških kulturnih društev je tokrat potekalo v Velenju. Da pa vse ne poteka gladko, se lahko prepričate prek stand up komedije Neprilagojen, ki so jo pripravili – kot sami zase pravijo »neprilagojeni« slovensko-hrvaško- bosansko-srbski komiki. Sami naši – v nedeljo ob pol desetih zvečer na Prvem.
V oddaji Sami naši tokrat govorimo o dobrososedskih odnosih in sodelovanju, ki te odnose lahko še okrepi. Poti do dobrega sodelovanja pa včasih ni enostavno najti – našli sta jo dve Pedagoški fakulteti. Ena iz Ljubljane in druga iz Splita. Zgodba iz Klinike za male živali pa pripoveduje o tem, kam lahko privede neustrezna komunikacija. Sami naši – v nedeljo na Prvem po pol deseti zvečer.
V oddaji Sami naši o pomenu maternega jezika razmišljamo z dr. Marjanco Ajšo Vižintin, ki je raziskovala posledice pri otrocih, ki pozabijo del svoje identitete – materni jezik. Sanja Matković Buble pa je opisala svoje spomine na šolanje, ko se je kot majhna deklica priselila iz Bosne v Slovenijo in bila zato tudi tarča posmeha vrstnikov. Še danes se spomni, kako so nanjo vplivale besede vrstnikov: »Ti si Bosanka, ti smrdiš«. Ali takšno nasilje še ostaja, v oddaji Sami naši v nedeljo po pol deseti zvečer na Prvem.
»Odgovor na vprašanje, ali se v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Hrvaški in Srbiji uporablja isti jezik, je pritrdilen,« piše v Deklaraciji o jeziku. Deklaracija je v celi regiji odprla razprave in dvignila veliko prahu. Enega od njenih podpisnikov, pesnika in novinarja iz Mostarja, Marka Tomaša, smo povabili pred mikrofon oddaje Sami naši. V oddaji, ki je na sporedu ob nedeljah ob pol desetih zvečer na Prvem, boste slišali intervju s študentom medicine iz Skopja, Demijanom Hadži- Angelovskim o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo v Makedoniji in kako aktualno dogajanje vpliva na vsakdanje življenje. Predstavljamo pa tudi koreografinjo iz Beograda, Dragano Alfirević, ki je pred kratkim sodelovala pri odmevni predstavi Slovenskega mladinskega gledališča Idiot.
Kulturna dediščina so dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina je lahko materialna in nematerialna in vključuje lahko krajino, arhitekturo, umetniška dela, pesmi, glasbo ali plese. Kako svojo in slovensko kulturno dediščino in dobrine ohranjajo priseljenci, ki živijo v Sloveniji, boste izvedeli to nedeljo ob 21.30 v oddaji Sami naši. Spoznali boste bosansko hercegovsko skupino Divanhana, projekt Tri kubika kulture in Gorana Jakovca, krajinskega arhitekta z Reke z nenavadnim poklicem.
To nedeljo boste v oddaji Sami naši spoznali Marjana Mirta, slikarja in kiparja iz Zagreba. Ukvarja se z izdelavo skulptur, skozi katere poskuša odslikavati spreminjanje naše družbe. Govorili bomo tudi o jeziku. S profesorjem Mišom Klarićem se bomo pogovorili, kaj je to BKS jezik in kje se poučuje. Pozornost bomo namenili tudi življenju in ustvarjanju izumitelja Nikole Tesle.
V velikonočni oddaji Sami naši smo predstavili medžimurske velikonočne običaje. Predstavili smo Adriano Kuči, avtorico knjige "I prljavo i plavo", domišljijske zgodbe, ki izvira iz avtoričinih izkušnjah iz Sirije. Kaj prinaša projekt Blizu nas, ki skrbi za javno podobo priseljencev in migrantov in kakšne so internacionalne izkušnje operne dive s Kosova, Flake Goranci - v oddaji Sami naši.
To nedeljo lahko v oddaji Sami slišite zgodbo o mladi plesalki iz Makedonije, Eleni Nikolovski, deklici, ki ji novo okolje, tuji jezik in druga kultura niso preprečili ukvarjala s tistim, kar ima rada. Pred mikrofon smo povabili tudi Leno Paukovič, avtorico romana Poletje v gostilni, v katerem poudarja nesmisel predsodkov. Na koncu pa še o Hrvaškem kulturnem društvu Međimurje iz Velenja, ki letos pripravlja dva velika dogodka. Sami naši v nedeljo ob pol desetih zvečer na Prvem.
To nedeljo vas bomo v oddaji Sami naši popeljali med zvezde. O vesolju, vesoljcih in priseljenskih izkušnjah se bomo pogovorili z Davidom Kraljićem, kozmologom in fizikom, ki se je po delu v Oxfordu vrnil v Slovenijo. Pokukali bomo tudi v vrtec v Slovenski Bistrici, v katerem se vsak dan soočajo z izzivi vključevanja albanskih otrok in staršev v slovensko družbo. Na koncu pa še pogovor z dr. Sanjo Vulić, profesorico, ki proučuje hrvaški jezik v diaspori.
Tokrat vam bomo v oddaji Sami naši predstavili zanimive ljudi, ki so iz malega naredili veliko – in to brez kakršnekoli pomoči. Uspeli so, ker so verjeli vase in v svoje delo. Prvi izmed njih je hrvaški ilustrator domišljije Milivoj Ćeran, ki je v kickstarter kampanji za svoj projekt zbral neverjetnih 75 tisoč dolarjev. Spoznali boste tudi Dejana Stojanovića, ki je v Ljubljano prišel s trebuhom za kruhom, postal pa je slikar, pesnik in glasbenik. Na koncu pa bomo predstavili tudi novi roman Igorja Marojevića, ki je pred kratkim izšel tudi v slovenščini.
To nedeljo vas v oddaji Sami naši čakajo različne zgodbe o potovanjih; skozi čas, umetnost in kulinariko. Skozi prostor in čas nas bo vodila zgodba o Sarajevski hagadi, ki je iz Španije prišla v Bosno in Hercegovino. Prepotovala je Evropo, preživela vojne in ostala. Skozi umetnost se bomo sprehodili z zgodovinarjem Danijelom Osmanagićem, ki bo predstavil delce bivše Jugoslavije v Ljubljani. Kuhar Dalibor Novaković pa vas bo popeljal še skozi bosansko-azijsko kuhinjo iz slovenskih sestavin.
V tokratni oddaji Sami naši se bomo posvetili času, ki ga slovenski mediji namenjajo manjšinskim skupnostim in glasbi z območja nekdanje Jugoslavije. Maja Milas, voditeljica projekta Kulturnik, je prepričana, da je eden od razlogov za trenutne razmere pomanjkanje mladih, ambicioznih ljudi v manjšinskih društvih. Izvedeli boste, kje še lahko poslušate glasbo umetnikov s hrvaške in ali manjša medijska pozornost omejuje manjšinske glasbenike, ki ustvarjajo v Sloveniji.
V torek smo zabeležili Svetovni dan materinščine. Dan je namenjen zavedanju pomembnosti jezikovne in kulturne raznolikosti ter tudi spodbujanju večjezičnosti. V nedeljski oddaji Sami naši predstavljamo ljudi, ki delujejo, ustvarjajo in delajo v najmanj dveh jezikih. Gostja v našem intervjuju bo režiserka Ivana Đilas. V dveh jezikih ustvarja tudi slikarka Nataša Kupljenik. Na koncu pa o tem, ali je mogoče kulturno identiteto in jezik ohraniti skozi folkloro.
V oddaji Sami naši predstavljamo znane in manj znane osebnosti. Makedonka, profesorica, pesnica in prevajalka dr. Lidija Vinkovska je doktorirala iz romunske književnosti. Je avtorica treh romanov in šestih pesniških zbirk. Pred kratkim se je vrnila z literarne turneje po Združenih državah Amerike. Ob 90letnici smrti pesnika Srečka Kosovela so v prevodu Josipa Ostija izšli Kosovelovi Integrali. V čem tiči večna aktualnost Kosovela, v oddaji Sami naši v nedeljo ob pol desetih zvečer na Prvem.
Neveljaven email naslov