Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nocojšnji oddaji Sami naši gostimo dva študenta kiparstva, Denis Dražetića in Denis Vučka, avtorja novega kipa dr. Šlajmerja, ki zdaj znova krasi podstavek v Šlajmerjevem parku. Gostili smo tudi novinarko Mirjano Radulović, s katero smo se pogovorili o pomembnosti kolumne Borisa Dežulovića o mestu Vukovar za hrvaško družbo. Na začetku oddaje pa vam predstavljamo Ženske v črnem, antimilitiaristično, mirovno, feministično skupino ki je oktobra obeležila 30 let delovanja. Skupina ima posebej v času krepitve nacionalističnih desnih gibanj pomembno vlogo, saj opozarja, da so vsi ljudje enaki ne glede na etnično, versko ali drugo pripadnost in poreklo.
Zgodbe, ki nas vodijo k razmisleku o nas samih in včasih izzovejo huronski smeh, drugič spet izvabijo grenak smehljaj, tako kot življenje samo.
Vonnegutove kratke zgodbe, ki so nastajale v petdesetih letih prejšnjega stoletja, brati tukaj in zdaj, je morda še večji užitek in še bolj vznemirljivo. V času nastanka so izhajale v različnih revijah in časopisih, ali pa tudi niso, kadar so jih uredniki zavrnili. Zbrane na enem mestu so prvič izšle leta 2017. Uredila sta jih njegova dolgoletna prijatelja Jerome Klinkwitz in Dan Wakefield, ki sta napisala tudi sijajne tematske predstavitve. “Ta proza je čista, njen ritem pa vselej živahen – ni mogoče dovolj poudariti, kakšno zadovoljstvo obhaja človeka, ko uzira v tem našem zaštrenanem svetu vsaj nekaj moralne jasnosti in razpletenosti.”, v spremni besedi k zbirki zapiše Dave Eggers in dodaja: “»Človek mora biti prekleto prijazen.« Ta epitaf je bil zapisan na nagrobniku, ki ga je narisal in mi ga poslal Vonnegut. Človek sicer lahko poskusi narediti iz Vonnegutove filozofije kaj bolj zapletenega, a ga to ne bi pripeljalo nič bliže resnici. Prijazen bodi! Ne delaj škode! Skrbi za bližnje. Ne začenjaj vojn.”
Vabljeni k poslušanju zgodnjih zgodb Kurta Vonneguta, ki nas tudi po več kot pol stoletja od nastanka vodijo k razmisleku o nas samih in včasih izzovejo huronski smeh, drugič spet izvabijo grenak smehljaj, tako kot življenje samo.
321 epizod
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora bivše Jugoslavije in tudi vsem poslušalkam in poslušalcem, ki želijo širiti svoje vedenje o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurna oddaja bo mozaično sestavljena iz novinarskih prispevkov, reportaž, informacij, intervjujev in glasbe.
V nocojšnji oddaji Sami naši gostimo dva študenta kiparstva, Denis Dražetića in Denis Vučka, avtorja novega kipa dr. Šlajmerja, ki zdaj znova krasi podstavek v Šlajmerjevem parku. Gostili smo tudi novinarko Mirjano Radulović, s katero smo se pogovorili o pomembnosti kolumne Borisa Dežulovića o mestu Vukovar za hrvaško družbo. Na začetku oddaje pa vam predstavljamo Ženske v črnem, antimilitiaristično, mirovno, feministično skupino ki je oktobra obeležila 30 let delovanja. Skupina ima posebej v času krepitve nacionalističnih desnih gibanj pomembno vlogo, saj opozarja, da so vsi ljudje enaki ne glede na etnično, versko ali drugo pripadnost in poreklo.
Zgodbe, ki nas vodijo k razmisleku o nas samih in včasih izzovejo huronski smeh, drugič spet izvabijo grenak smehljaj, tako kot življenje samo.
Vonnegutove kratke zgodbe, ki so nastajale v petdesetih letih prejšnjega stoletja, brati tukaj in zdaj, je morda še večji užitek in še bolj vznemirljivo. V času nastanka so izhajale v različnih revijah in časopisih, ali pa tudi niso, kadar so jih uredniki zavrnili. Zbrane na enem mestu so prvič izšle leta 2017. Uredila sta jih njegova dolgoletna prijatelja Jerome Klinkwitz in Dan Wakefield, ki sta napisala tudi sijajne tematske predstavitve. “Ta proza je čista, njen ritem pa vselej živahen – ni mogoče dovolj poudariti, kakšno zadovoljstvo obhaja človeka, ko uzira v tem našem zaštrenanem svetu vsaj nekaj moralne jasnosti in razpletenosti.”, v spremni besedi k zbirki zapiše Dave Eggers in dodaja: “»Človek mora biti prekleto prijazen.« Ta epitaf je bil zapisan na nagrobniku, ki ga je narisal in mi ga poslal Vonnegut. Človek sicer lahko poskusi narediti iz Vonnegutove filozofije kaj bolj zapletenega, a ga to ne bi pripeljalo nič bliže resnici. Prijazen bodi! Ne delaj škode! Skrbi za bližnje. Ne začenjaj vojn.”
Vabljeni k poslušanju zgodnjih zgodb Kurta Vonneguta, ki nas tudi po več kot pol stoletja od nastanka vodijo k razmisleku o nas samih in včasih izzovejo huronski smeh, drugič spet izvabijo grenak smehljaj, tako kot življenje samo.
Nocoj vam bomo v oddaji Sami naši na Prvem predstavili dokumentarni film Nebo nad Zenico, ki izjemno neposredno razkriva kruto realnost življenja v enem najbolj onesnaženih mest Evrope. Posvetili se bomo tudi klasiku dramske literature Maksimu Gorkemu in njegovi drami Otroci sonca, v zadnjem prispevku pa se bomo vrnili v leto 1947 in vam predstavili dokumentarni film o glasbenih povezavah med Slovenijo in Albanijo.
Nocoj v oddaji Sami naši na Prvem prisluhnite reportaži iz Participativne Ljubljanske Avtonomne Cone – Plac, kjer je Andraž Rožman predstavil svojo novo knjigo Tega se ne da izbrisati. Izvedeli boste več o Milanu Mladenoviću, legendarnem pevcu skupine Ekatarina Velika, ki nas je zapustil 5. novembra 1994. Njegova glasba je zaznamovala celotno območje nekdanje Jugoslavije in Slovenija ni izjema. Ne zamudite niti pogovora s Pascale Delpech, soprogo Danila Kiša, prevajalko vseh njegovih del v francoščino, diplomatko in vrhunsko poznavalko Srednje Evrope in Balkana.
V tokratni oddaji Sami naši na Prvem se bomo najprej ustavili na 67. Mednarodnem beograjskem sejmu knjig, enem največjih knjižnih dogodkov v regiji. Pogovarjali se bomo z umetniško direktorico Sanjo Milić, ki nam bo predstavila ključne poudarke letošnjega programa. Nato se bomo spustili v svet mode z znamko LUDUS iz Skopja, ki slovi po brezspolnih kolekcijah iz 100-odstotno naravnih materialov. Za konec pa glasba. Spoznali boste člane bosansko-hercegovske skupine Divanhana, ki s svojo sodobno fuzijo tradicionalne, džezovske in pop glasbe osvaja svet.
Nocoj v oddaji Sami naši se z nami lahko sprehodite po kulturnih poteh pesnikov, pisateljev ter tudi dramatikov. Obiskali smo Makedonsko kulturno društvo sv. Cirila in Metoda iz Kranja, ki je zaznamovalo izid knjige Zlati krog časa s poezijo Aca Šopova. Naslednja postaja, kjer smo se ustavili, sta bila pogovor in predstavitev knjige Nepopolne: miti o ženskih duševnih boleznih in njihovem zdravljenju avtorice Lidije Vasiljević. Za konec smo obiskali SNG Drama Ljubljana, kjer nas je počakala Anđelka Nikolić, režiserka drame Povišica.
Nocoj v oddaji Sami naši na Prvem govorimo o radijski igri Enosmerna vozovnica, v kateri so zbrana pričevanja ljudi, povezanih s sarajevskim predorom rešitve iz vojne. Kako lahko s telefonsko aplikacijo povežemo Hrvaško, Srbijo in Slovenijo? Odgovor v prispevku o pobudi Slavic Soundwalking. V zadnjem prispevku pa vam predstavljamo Adriana Pacija, umetnika, ki živi med Milanom in Skadrom.
V prvem prispevku nocoj bomo prisluhnili zgodbi Zdravka Cerovečkega, ki ga je življenje popeljalo iz Hrvaške prek Slovenije in Anglije, vse do Francije. Spoznali bomo tudi bosansko-hercegovsko rokovsko skupino No Rules, ki po daljšem premoru svoje delo nadaljuje v Sloveniji! Prisluhnite tudi zgodbi o Almi Bejtullahu, priseljenki, ki je s svojim delom pomembno vplivala na slovensko kulturno in glasbeno okolje.
V oddaji Sami naši na Prvem se bomo spomnili kontroverznega glasbenika, ki nas je ta mesec zapustil. Pevec Riblje čorbe Bora Đorđević je za marsikoga nostalgičen spomin, medtem ko drugi na njegovo zapuščino gledajo manj naklonjeno. Poslušajte tudi pogovor z nagrajeno pisateljico Lidijo Dimkovsko, ki je dobila pomembno regionalno literarno nagrado, imenovano po Štefici Cvek. Oddajo pa bomo začeli z prispevkom o reproduktivnem zdravju žensk; pri tem se bomo še posebno osredotočili na najbolj ranljive skupine, kot so priseljenke in študentke.
V oddaji Sami naši na Prvem boste izvedeli več o hrvaškem kantavtorju Tediju Spalatu, ki s svojo glasbo prepleta dalmatinski šanson, jazz in world music. Predstavili bomo ansambel Tanec, ki ohranja in promovira bogato kulturno dediščino Makedonije. Spoznali boste tudi umetnico iz Bosne in Hercegovine Šejlo Kamerić, ki skozi svoja dela raziskuje prostor, čas in politične teme.
V oddaji Sami naši na Prvem boste izvedeli več o projektu MOJ DOM, ki se osredotoča na begunske izkušnje, migracije in posledice jugoslovanskih vojn, oddajo pa bo sklenil pogovor s splitskim glasbenikom Nenom Belanom, ki je pred kratkim obiskal Ljubljano. V oddaji Sami naši tokrat predstavijo tudi novo zvočno podobo oddaje, ki jo je ustvaril Damir Avdić. Kitarist, ki bo nocoj prvi gost v oddaji Sami naši. V prispevku pa je raje kot o glasbi govoril o svojem novem projektu – gledališki predstavi Šivi.
V oddaji Sami naši na Prvem tokrat spoznajte hrvaškega pisatelja Zorana Ferića, ki raziskuje družinsko zgodovino nasilja v svojem romanu Potujoče gledališče. O zgodovini partizank in pomembnosti žensk v tem zgodovinskem obdobju se pogovarjamo z Ivano Hadžievsko, na začetku oddaje pa boste skozi pogovor s Katjo Utroša izvedeli več o javni pobudi migrantov za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika ter zakaj je to pomembno za družbo na splošno.
Nocoj v oddaji Sami naši predstavljamo Akademsko kulturno-umetniško društvo Kolo iz Kopra, obiskali smo tudi folklorno skupino Društva Desanka Maksimović iz Celja. Pred poletnim oddihom pa bomo govorili tudi o turizmu. Med domačini v Severni Makedoniji smo poiskali razloge, zakaj bi namesto na Hrvaško letos raje odpotovali v Severno Makedonijo.
V tokratni oddaji Sami naši vam prinašamo delček vzdušja s festivala cirkuške umetnosti Cirkovizija. Izvedeli boste, kakšno je življenje otroka iz cirkuške družine in kaj vse pravzaprav obsega cirkuška umetnost. Z Lukom Ostojićem smo se pogovarjali o raziskavi percepcije domačega branja, spoznali pa boste tudi pesnico Melido Travančić.
V tokratni oddaji Sami naši raziskujemo tri različne, a enako pomembne zgodbe, ki se dotikajo življenja priseljencev iz nekdanje Jugoslavije v naši skupnosti. Spoznajte, kako gentrifikacija in pomanjkanje stanovanjske politike vplivata na študente v Ljubljani, zlasti tiste iz tujine. V prispevku boste slišali izkušnje študentov, ki se spopadajo z visokimi najemninami in slabimi stanovanjskimi pogoji. Predstavljamo inovativno G-metodologijo, ki je prejela nagrado Regionalne zbornice Gorenjske. Ta metoda obljublja učinkovitejše organiziranje delovnih procesov v različnih organizacijah. Srečali smo se tudi z otroškim pisateljem Urošem Petrovićem, ki vedno nosi črna oblačila. S svojimi knjigami, polnimi ugank in skrivnosti, navdušuje otroke po vsem svetu. Njegove delavnice spodbujajo mlade k razmišljanju in ustvarjalnosti.
Nocoj v oddaji Sami naši na Prvem za začetek poslušajte prispevek o stanju medijev v Severni Makedoniji, ki je letos na Indeksu svobode tiska prehitela tudi Slovenijo. Pogovorili smo se tudi s selektorico in mentorico za poezijo, pesnico Barbaro Korun. Poslušajte tudi zgodbo o pomembnosti urbanega čebelarstva v velikih mestih, kot sta Ljubljana in Beograd. Beograjski čebelarji so obiskali Ljubljano in delili svoje izkušnje o vzpostavitvi urbanega čebelarstva, ki prinaša visoko kakovosten med in ozavešča meščane o pomenu čebel.
Nocoj vas bomo v oddaji Sami naši odpeljali na 46. srečanje pisateljev Sosed tvojega brega 2024, kjer smo se pogovarjali z Mirano Likar Bajželj, pisateljico in državno selektorko letošnjega natečaja. Spoznali boste tudi glasbenika Aleksandra Trkuljo, ki je iz Bosne prek Švedske našel svojo pot do Slovenije. V pogovoru z zgodovinarko dr. Anito Buhin boste nocoj izvedeli tudi, kaj je to: »Jugoslovanski socializem z okusom morja«.
Nocoj v oddaji Sami naši na Prvem gostimo pisateljico Tino Perić, ki je pred kratkim izdala roman Ćrtice – z mehkim Ć, ki o izbrisu govori iz otroške perspektive. Prisluhnite tudi prispevku o makedonski skupini Iskra, ki se je na svoji turneji ustavila tudi v Ljubljani. Na začetku oddaje pa skupaj z jamarskim klubom Železničar raziskujemo, zakaj se Slovenci tako radi odpravljajo na počitnice k našim južnim sosedom.
V oddaji Sami naši na Prvem nocoj o tretjem Mesecu srbske kulture v Ljubljani. Poslušajte tudi pogovor z Markom Mehtsunom o jubilejnem, dvajsetem Grossmanovem festivalu fantastičnega filma in vina, na katerega se letos vrne legendarni režiser Slobodan Šijan. Na začetku pa reportaža s fakultete za družbene vede v Ljubljani, na kateri so študentke in študenti po šestih dneh končali zasedbo velike predavalnice na fakulteti za družbene vede.
V oddaji Sami naši na Prvem se nocoj pogovarjamo z pesnikom, dramatikom in avtorjem otroške in mladinske literature Dejanom Aleksićem, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo. Obiskali smo tudi Velenje, kjer so ta teden začeli izvajati enomesečne delavnice Ženske: vključenost, znanje, glas. V oddaji se bomo spomnili grozovitih umorov otrok v beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja. O tem, kaj se je v tem letu naredilo, in o tem, kaj bi se dejansko moralo narediti, govorimo z novinarjem iz Srbije Veranom Matićem.
Nocoj so v oddaji Sami naši na Prvem teme povezane s mednarodnim praznikom dela. O hrani, ki je nujen element praznovanja prvega maja, se bomo pogovorili s Miroslavom Banvoškom - Dadom, lastnikom restavracije Dagara v Ljubljani. Po hrani prideta prav ples in telovadba. Govorili bomo o dejavnosti, ki združuje oboje. Izvedeli boste, kaj je balkanika in kako se izvaja. Zraven hrane in plesa je nujen element vsakega praznovanja zagotovo glasba. Spoznajte harmonikarja Mileta Đurđevića -Žojana.
V oddaji Sami naši na Prvem nocoj govorimo s člani hrvaške glasbene skupine Svemirko, ki bo predstavila svoj novi projekt. Spoznali boste tudi Stefana Simića, pesnika, ki se je na pot podal zato, da poezijo približa čim večjem številu ljudi. Na začetku pa bomo govorili o slovenski nevladni organizaciji Zavod Krog, ki z črnogorskimi kolegi izvaja pomemben projekt »Živeti z demenco«.
Neveljaven email naslov