Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj bomo v oddaji Sami naši odpotovali na Šrilanko, kjer svojo novo knjigo končuje slovensko-bosanska pisateljica Adriana Kuči. Na začetku oddaje pa se bomo tudi mi dotaknili teme, ki še vedno razburja celotno regijo – govorili bomo o potresu, ki je razdejal Turčijo in Sirijo. Preverili smo, kako pomagajo posamezniki in organizacije iz nekdanje skupne države, pa tudi o tem, kako pomoč zbirajo v Sloveniji.
320 epizod
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora bivše Jugoslavije in tudi vsem poslušalkam in poslušalcem, ki želijo širiti svoje vedenje o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurna oddaja bo mozaično sestavljena iz novinarskih prispevkov, reportaž, informacij, intervjujev in glasbe.
Nocoj bomo v oddaji Sami naši odpotovali na Šrilanko, kjer svojo novo knjigo končuje slovensko-bosanska pisateljica Adriana Kuči. Na začetku oddaje pa se bomo tudi mi dotaknili teme, ki še vedno razburja celotno regijo – govorili bomo o potresu, ki je razdejal Turčijo in Sirijo. Preverili smo, kako pomagajo posamezniki in organizacije iz nekdanje skupne države, pa tudi o tem, kako pomoč zbirajo v Sloveniji.
V oddaji Sami naši gostimo srbskega glasbenika, samooklicanega nekronanega Kralja Čačka, ki se pripravlja na jutrišnji koncert v Ljubljani. Pogovorili smo se tudi s političnim analitikom Žarkom Puhovskim o prihajajočih volitvah na Hrvaškem, v oddaji pa vas čaka še poročilo z bosansko-hrvaške meje. V Veliki Kladuši, kjer pomaga beguncem, je slovensko-bosanski prostovoljec Adis Imamović Pixi.
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije in vsem, ki želijo izvedeti več o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurno mozaično oddajo sestavljajo novinarski prispevki, reportaže, informacije, intervjuji in glasba. Vsako nedeljo ob 21.30 na Prvem.
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije in vsem, ki želijo izvedeti več o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurno mozaično oddajo sestavljajo novinarski prispevki, reportaže, informacije, intervjuji in glasba. Vsako nedeljo ob 21.30 na Prvem.
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije in vsem, ki želijo izvedeti več o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurno mozaično oddajo sestavljajo novinarski prispevki, reportaže, informacije, intervjuji in glasba. Vsako nedeljo ob 21.30 na Prvem.
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije in vsem, ki želijo izvedeti več o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurno mozaično oddajo sestavljajo novinarski prispevki, reportaže, informacije, intervjuji in glasba. Vsako nedeljo ob 21.30 na Prvem.
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije in vsem, ki želijo izvedeti več o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurno mozaično oddajo sestavljajo novinarski prispevki, reportaže, informacije, intervjuji in glasba. Vsako nedeljo ob 21.30 na Prvem.
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije in vsem, ki želijo izvedeti več o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurno mozaično oddajo sestavljajo novinarski prispevki, reportaže, informacije, intervjuji in glasba. Vsako nedeljo ob 21.30 na Prvem.
V Črnučah v Ljubljani je Medžimursko kulturno-umetniško društvo Ivan Car pripravilo koncert z naslovom Zapojmo še po sosedovo. Objavljamo tudi dve zgodbi, tesno povezani z vojnim dogajanjem v 90tih na prostoru bivše Jugoslavije. Bosansko-hercegovski film Lahkonoga je dokumentarna zgodba o očetu prvega otroka, žrtvi pretekle vojne. Feliks Plohl je med prestajanjem kazni zaradi kriminalnih dejanj na Dobu literaturo uporabil za sredstvo rehabilitacije. Zdaj piše že svojo drugo knjigo.
Gledališko predstavo Pogovori o ljubezni, ki je bila pred kratkim premierno izvedena v ljubljanski Drami, so uprizorila kar štiri gledališča: slovensko, črnogorsko, italijansko in albansko. Predstavljamo pomen in izvedbo predstave. Izobraževanje manjšin in ranljivih skupin lahko poteka tudi prek spleta. Virtualna učilnica je zagotovo dobrodošla tudi za etnične manjšine z območja bivše Jugoslavije.
Leta 1997 je nastala Organizacija srbskih študentov, ki študirajo v tujini. Pred kratkim je bila Zveza srbskih študentov ustanovljena tudi v Ljubljani. Šteje nekaj več kot 1000 članov. V oddaji predstavljamo najstarejši hrvaški folklorni ansambel LADO in pisateljico ter prevajalko Dijano Matković, ki je slovenskim bralcem približala dela Danila Kiša.
V oddaji Sami naši bomo predstavili vsestransko umetnico Marino Abramovič. Kontroverzno performerko iz Srbije, ki s svojimi deli vsakič buri duhove tistih, ki jo imajo radi, pa tudi tistih, ki njeno umetnost zaničujejo. Obiskali smo ljudsko univerzo na Jesenicah, na kateri smo poizkusili priti do odgovora na pogosto zastavljeno vprašanje, zakaj se priseljenci družijo le med seboj in se nočejo naučiti slovenščine. Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije in vsem, ki želijo izvedeti več o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurno mozaično oddajo sestavljajo novinarski prispevki, reportaže, informacije, intervjuji in glasba. Vsako nedeljo ob 21.30 na Prvem.
Tako kot vsako sredo zvečer ob pol desetih vam bomo predstavili nekaj zgodb iz drugačnega vsakdanjika. Spoznali boste prevajalko Aleksandro Rekar, ki je slovenskemu občinstvu približala nekatere izmed najboljših pisateljev srbskega, hrvaškega in bosanskega govornega območja. Govorili pa bomo tudi o filmu Leto opice, bizarni zgodbi o opici, ki potem, ko zbeži iz živalskega vrta, postane nacionalni heroj. Predstavili vam bomo tudi sarajevsko zasedbo Sikter. Pankovsko zasedbo, ki je s svojo glasbo obarvala bosansko-hercegovsko vojno. Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije in vsem, ki želijo širiti svoje vedenje o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurno mozaično oddajo sestavljajo novinarski prispevki, reportaže, informacije, intervjuji in glasba. Vsako nedeljo ob 21.30 na Prvem.
Nocoj vam bomo v oddaji Sami naši predstavili Gorana Jakovca, krajinskega arhitekta iz Pulja ki je v Ljubljani delal kot kapitan ladjice na Ljubljanici. Obiskali smo tudi otvoritev Festivala Vilenica, ter se pozanimali o tem, kaj nas čaka v prihodnje. Pred vsem tem pa vam bomo prinesli delček atmosfere z sarajevskega Sprehoda ponosa.
V Pulju je profesor zgodovine Filip Zoričić ustanovil Muzej dobrih spominov, v katerega spomine na prejšnje čase prinašajo tudi obiskovalci s prostora celotne nekdanje Jugoslavije. V oddaji predstavljamo umetnico Andreo Musa, pozornost pa posvečamo tudi albanskemu kulturnem društvu Migjeni, ki letos praznuje 30-letnico delovanja.
V oddaji Sami naši govorimo o dogodkih, ki smo jih obiskali med poletnim odmorom. Predstavili vam bomo poletno šolo hrvaškega jezika in identitete v Vukovarju. Govorili bomo še o Alanu Fordu ter o filmu, ki je na Puljskem filmskem festivalu osvojil glavno nagrado.
V oddaji Sami naši vam bomo predstavili bosansko-hercegovskega reperja Eda Maajko. Izvedeli smo tudi, zakaj se splača obiskati razstavo o založbi Jugoton. Predvsem pa je zanimiva zgodba o tem, kaj je REKOM in zakaj je še danes aktualen tudi za Slovenijo.
V oddaji Sami naši vam bomo nocoj predstavili pisatelja in režiserja Miho Mazzinija. Izvedeli boste, zakaj ta slovenski ustvarjalec sodi v oddajo, ki je namenjena manjšinam. Gostili smo tudi skupino Elemental. Posvetili pa se bomo tudi bolj resni temi – protestom, ki se skoraj vsak teden dogajajo v Srbiji.
Predstavljamo tradicionalno konferenco Manjšinske zgodbe, ki je letos potekala v Rimskih Toplicah. Gostili bomo dva izjemo pomembna pisatelja, ki sprejemata svoje priseljenske korenine in jih pretakata v odlična literarna dela. Naš prvi gost bo Goran Vojnović, avtor knjige Čefurji raus. S svojim delom nam je odprl okno v svet priseljenskih družin, njihovih težav, izzivov in posebnosti. Naš drugi gost je Dragan Velikić, nagrajenec festivala Vilenica.
Tokratno oddajo posvečamo skupini priseljencev, ki jih najbolj pogosto srečate. Delajo vašo fasado, čistijo vaše pisarne ali popravljajo ceste. To je tudi ena od najbolj ranljivih skupin priseljencev. Gre za ekonomske migrante, ki prihajajo iz balkanskega prostora.
Posebnost letošnjega Drama Festivala je hrvaško gledališče. Poljudnoznanstvena razprava Problem povečevanja človeške energije, ki jo je Nikola Tesla objavil leta 1900, je prevedena v slovenščino. Iniciativa Kolpa in Radio Študent opozarjata na drugo plat problema migrantov.
Neveljaven email naslov