Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
325 epizod
325 epizod
Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora bivše Jugoslavije in tudi vsem poslušalkam in poslušalcem, ki želijo širiti svoje vedenje o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurna oddaja bo mozaično sestavljena iz novinarskih prispevkov, reportaž, informacij, intervjujev in glasbe.
V oddaji Sami naši vam bomo predstavili bosansko-hercegovskega reperja Eda Maajko. Izvedeli smo tudi, zakaj se splača obiskati razstavo o založbi Jugoton. Predvsem pa je zanimiva zgodba o tem, kaj je REKOM in zakaj je še danes aktualen tudi za Slovenijo.
V oddaji Sami naši vam bomo nocoj predstavili pisatelja in režiserja Miho Mazzinija. Izvedeli boste, zakaj ta slovenski ustvarjalec sodi v oddajo, ki je namenjena manjšinam. Gostili smo tudi skupino Elemental. Posvetili pa se bomo tudi bolj resni temi – protestom, ki se skoraj vsak teden dogajajo v Srbiji.
Predstavljamo tradicionalno konferenco Manjšinske zgodbe, ki je letos potekala v Rimskih Toplicah. Gostili bomo dva izjemo pomembna pisatelja, ki sprejemata svoje priseljenske korenine in jih pretakata v odlična literarna dela. Naš prvi gost bo Goran Vojnović, avtor knjige Čefurji raus. S svojim delom nam je odprl okno v svet priseljenskih družin, njihovih težav, izzivov in posebnosti. Naš drugi gost je Dragan Velikić, nagrajenec festivala Vilenica.
Tokratno oddajo posvečamo skupini priseljencev, ki jih najbolj pogosto srečate. Delajo vašo fasado, čistijo vaše pisarne ali popravljajo ceste. To je tudi ena od najbolj ranljivih skupin priseljencev. Gre za ekonomske migrante, ki prihajajo iz balkanskega prostora.
Posebnost letošnjega Drama Festivala je hrvaško gledališče. Poljudnoznanstvena razprava Problem povečevanja človeške energije, ki jo je Nikola Tesla objavil leta 1900, je prevedena v slovenščino. Iniciativa Kolpa in Radio Študent opozarjata na drugo plat problema migrantov.
Spomnili se bomo tragičnih dogodkov, ki so maja 1992 doleteli bosansko hercegovsko mesto Prijedor. Zdi se, da nacionalizem, ki je takrat izbruhnil v med etične spopade, še ni poniknil in da nasprotja določenim politikam ustrezajo.
Otroci staršev, ki prihajajo iz republik bivše države, ponavadi obvladajo oba jezika. Pogosto pa se zgodi, da slovenščina prevlada. Kako spodbujati otroke k ohranjanju maternega jezika in zakaj je to pomembno? Kakšni so napotki za starše?
V oddaji Sami naši bomo predstavili enega najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov, Nebojšo Pop Tasića. Obiskali bomo razstavo Mesta v gibanju. Spomnili se bomo tudi aprila pred dvajsetimi leti, ko se je začela vojna v Bosni in Hercegovini. Obleganje Sarajeva je bilo eno izmed daljših v moderni zgodovini. Trajalo je kar 44 mesecev. Kako se tega obdobja spominjajo Sarajevčani? Po pol deseti zvečer na Prvem.
V tokratni oddaji se bomo dotaknili tem, kot sta slovensko-hrvaška meja in ustavno priznanje hrvaške manjšine v Sloveniji. O tem boste lahko slišali pogovor z novim veleposlanikom Republike Hrvaške v Sloveniji Borisom Grgićem. Predstavili bomo glasbeno skupino TBF in pogledali v Bosno in Hercegovino, kjer potekajo priprave na organizacijo prve bosansko-hercegovske Parade ponosa.
Nocoj bomo v oddaji Sami naši na Prvem gostili karikaturista iz Srbije, ki sta govorila o pomembnosti politične karikature za družbo. Spoznali boste tudi enega najboljših hrvaških pisateljev, Splitčana Roberta Perišiča, govorili pa bomo še o predlogu zakona, po katerem delavci iz tretjih držav pravico do nadomestila za brezposelnost dobijo le, če govorijo slovensko.
Zadnjo marčevsko oddajo posvečamo ženskam, ki družbo, v kateri živimo, izboljšujejo s svojimi dejanji. Pogovorili smo se s Nino Badrić, doc. dr. Emilijo Stojmenovo Duh ter z igralko in aktivistko Jeleno Veljača, ki je na Hrvaškem začela družbeno gibanje z imenom #spasi me.
V nocojšnji oddaji Sami naši govorimo o filmu Teret. Film srbskega režiserja Ognjena Glavonića nas vodi skozi pretresljivo zgodbo voznika tovornjaka hladilnika, ki se počasi zaveda, da so njegov tovor pravzaprav trupla. Film je posnet po resničnih dogodkih. Govorili bomo o okoljevarstvenem protestu mladih, spoznali pa boste tudi splitskega reperja Vojka V.
Umetnost je univerzalni jezik. Glasbeni, likovni in gledališki vplivi so se na balkanskem prostoru vedno gibali onkraj meja in jezikov. Omogočili so ustvarjanje celovitih gibanj, ki so spreminjala zgodovino. O glasbi v času bivše države razmišlja Gregor Tomc. Govorili bomo tudi o desetletnici predstave Čefurji raus in razstavi Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih. Na Prvem po pol deseti zvečer.
Nocoj vas v oddaji Sami naši na Prvem pričakujejo gostje iz sveta glasbe, umetnosti, ki zagotovo združuje celotno območje nekdanje skupne države, in nas povezuje, ne glede na meje, različne jezike in kulture. Predstavili vam bomo glasbeno skupino Igralom, slikarja in keramika Igorja Stangliczkega, ki združuje glasbo in likovno umetnost, ter začetnike gibanja new primitivs, Zabranjeno pušenje.
V oddaji Sami naši bomo odpotovali 35 let v preteklost. Vrnili se bomo v februar leta 1984 in se spomnili XIV Zimskih Olimpijskih iger, edinih, ki so bile organizirane na območju nekdanje skupne države. Pogovorili smo se z smučarjem Juretom Frankom, športnim novinarjem Nikolom Bilićem, umetnikom Jožetom Trobcem, in Adnanom Frljem, Sarajevčanom, ki se je spomnil anekdot z sarajevskih ulic.
V oddaji Sami naši se bomo spomnili mladinskih delovnih akcij, bolj natančno delovne akcije, v kateri so v osmih mesecih zgradili 88 kilometrov proge, 7 tunelov in 34 mostov. Pogovorili smo se z udeleženci mladinskih delovnih brigad, ki so gradili progo Šamac – Sarajevo. Spoznali boste tudi režiserko Tamaro Damjanović, ki z odra mariborske Drame pošilja sporočila o družbeni odtujenosti posameznikov v družbi skritih čustev.
Dalibor Matejević se je odločil, da se loti reševanja problema zavržene hrane. V Sloveniji zavržemo kar 72 kg užitne hrane na prebivalca na leto. Predstavljamo pesnika in slikarja Zlatka Kraljića in novo skladbo skupine Bombaj Štampa, v kateri igra mogoče najbolj znani slovenski priseljenec.
V oddaji Sami naši vam predstavljamo Arbnoro Kokallari, ki je že kot učenka srednje šole za sošolce sestavila albanski slovar. Spoznali boste tudi Roberta Korošca, slovenskega igralca hrvaških korenin, pogovorili pa smo se tudi z Zdravkom Čolićem, zvezdo jugoslovanske glasbene scene.
V oddaji Sami naši se bomo posvetili temi, ki je za ljudi, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine, zelo občutljiva. Pred kratkim je bila v Ljubljani organizirana okrogla miza ob 10. obletnici sprejema resolucije Evropskega parlamenta o Srebrenici. Gostili smo tudi režiserja Karpa Godina, s katerim smo se pogovorili o njegovih spominih na velikana jugoslovanskega filma črnega vala, Dušana Makavejeva. Pogovorili smo se tudi s Kuklo, pevko makedonskih korenin, ki v Sloveniji ustvarja v srbščini.
Nocoj predstavljamo novo lektorico za hrvaški jezik filozofske fakultete v Ljubljani Sanjo Pešorda in skupino Rutinska kontrola, ki ustvarja v srbohrvaškem jeziku. Bi šli konec tedna z vlakom v Zagreb? Poslušajte reportažo. Sami naši ob pol desetih zvečer na Prvem.
Neveljaven email naslov