Tudi z vajami umirjanja in sproščanja težimo k temu, da bi nekaj spremenili. Kako to spremembo zares narediti in kako jo »izmeriti« pa je svojevrsten izziv, sploh ko gre za miselne in vedenjske vzorce ter občutje in odziva. Pri tem si lahko pomagamo s stvarmi, ki so del našega vsakdana. S ponavljajočimi dejanji. In to tako, da jih naredimo s polno pozornostjo, da začutimo in opazimo ali pride do kakšnih drobnih sprememb. Pa naj gre za umivanje zob ali za pitje čaja. Pripravlja psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar.

Za primer lahko vzamemo kar pitje čaja.

Tudi z vajami umirjanja in sproščanja težimo k temu, da bi nekaj spremenili. Kako to spremembo zares narediti in kako jo »izmeriti« pa je svojevrsten izziv, sploh ko gre za miselne in vedenjske vzorce ter občutje in odziva. Pri tem si lahko pomagamo s stvarmi, ki so del našega vsakdana. S ponavljajočimi dejanji. In to tako, da jih naredimo s polno pozornostjo, da začutimo in opazimo ali pride do kakšnih drobnih sprememb. Pa naj gre za umivanje zob ali za pitje čaja. Pripravlja psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar:

Ponavljajoča dejanja oziroma dejavnosti. Nekaj, kar naredim redno, mi omogoča videti, kje sem, koliko napredujem, v katero smer se razvijam. Ponavljajoče dejanje je kot sidro, kot točka opazovanja, skozi katero vidim spremembe.

Skupaj se bomo sprehodili skozi eno takšno možno dejavnost in bomo skoznjo skušali pozorno, čuječe gojiti ravno ustavljanje, umirjanje, praznino in tišino. Komur se bo to zdelo smešno, čudno, nepotrebno ali se bo kako drugače umaknil na cinično razdaljo, naj pomisli na možnost, da ga je samo malo strah praznine in so to obrambe. Vendar dobra praznina ni nevarna, odpira prostor za stvari, ki jih v življenju pozabljamo in zanemarjamo.