Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogosto smo do drugih prijaznejši, strpnejši in potrpežljivejši ter bolj sočutni kot do sebe, sploh kadar, kot rečemo »nismo v svoji najboljši koži«. Dobra novica je, da lahko tudi to sposobnost razvijamo in sočutje gojimo. In kaj ima s tem upanje? Kot nam bo povedal prof. dr. Borut Škodlar v ponovitvi tokratne vaje, je "zmožnost upanja tlakovana s sočutjem". Več pa v naslednjih minutah.Hvala, da vadite z nami!
Se tudi vi kdaj zaveste, da ste do drugih prijaznejši, kot do sebe?
Tako kot veliko stvari lahko razvijamo tudi upanje in sočutje. (Samo)sočutje lahko gojimo, razvijamo in se z njim zdravimo. "Zmožnost upanja je tlakovana s sočutjem," pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v ponovitvi tokratne vaje.
104 epizod
V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet "umirite se". Kako pa lahko to učinkovito naredimo? Skupaj s strokovnjaki se učimo tehnik in strategij umirjanja in sproščanja ter skrbi za duševno zdravje in ravnovesje.
Pogosto smo do drugih prijaznejši, strpnejši in potrpežljivejši ter bolj sočutni kot do sebe, sploh kadar, kot rečemo »nismo v svoji najboljši koži«. Dobra novica je, da lahko tudi to sposobnost razvijamo in sočutje gojimo. In kaj ima s tem upanje? Kot nam bo povedal prof. dr. Borut Škodlar v ponovitvi tokratne vaje, je "zmožnost upanja tlakovana s sočutjem". Več pa v naslednjih minutah.Hvala, da vadite z nami!
Se tudi vi kdaj zaveste, da ste do drugih prijaznejši, kot do sebe?
Tako kot veliko stvari lahko razvijamo tudi upanje in sočutje. (Samo)sočutje lahko gojimo, razvijamo in se z njim zdravimo. "Zmožnost upanja je tlakovana s sočutjem," pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v ponovitvi tokratne vaje.
Jaz? Umirjen? S slušalkami na ušesih? Zakaj pa ne! Na svetovni dan duševnega zdravja smo v začetku oktobra 2022 na Avdiofestivalu pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja. Radijski poslušalci Samoumiritve psihiatra, prof. dr. Boruta Škodlarja, že zelo dobro poznate, na delavnici pa se mu je pridružil tudi David Zupančič, dr. med., specializant infektologije in spletni vplivnež, ki je v svet avdio produkcije zaplul s podkastom Umetnost Lenarjenja, v katerem se loteva tudi tem čuječnosti in duševne dobrobiti. Sodelovala sta že kot profesor in študent, tokrat pa sta ponovno združila moči! Pogovarjali smo se o izzivih premagovanja stresa in razburkanosti notranjega sveta, naredili pa smo tudi dve praktični vaji samoumirjanja!
Druga sezona oddaje Samoumiritev je pri koncu. Začeli smo jo z vajo "Vdihni mir, izdihni strah", nato pa smo se z vajami srečali še 85-krat. Sedem mesecev nepretrgoma je oddaja sledila svojemu osnovnemu poslanstvu, to je, da prinese nekaj konkretnih napotkov, strategij in tehnik, s katerimi si lahko vsak pomaga, ko se znajde v stiski in ko je notranje ravnovesje pred izzivi. Mojca Delač in psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar se bosta v nadaljevanju ozrla na vaje in dodala nekaj priporočil za poletne mesece. Ker bomo za konec poskrbeli tudi za posladek, pa vas vabimo, da si pripravite košček čokolade!
Vztrajnost potrebujemo malodane pri vsem, česar se lotimo, sploh, če se lotevamo nečesa novega, če so pred nami izzivi, ki jih je lažje odložiti. A z odlašanjem ne pridemo daleč, čeprav je lahko mamljivo. Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar se v pogovoru znova dotaknete tega, zakaj je vztrajnost pomembna za notranji mir, zakaj je, če jo gojimo, vse lažje, kako lahko vaja pomaga tudi pri pisanju diplomske naloge in podobnih izzvih, ki zahtevajo potrpežljivost.
Vztrajnost je usmerjena pozornost na neko dejavnost oziroma na cilj, ki si ga zadamo. Pot do cilja je lahko dolga, posuta z mnogimi preizkušnjami, tudi za našo vztrajnost. Slednja pa pomeni neko dolgoročno in skozi čas razširjeno delovanje, s katerim sledimo zastavljenemu - pa naj si bo, da se nečesa novega naučimo, kaj dokončamo ali pa kaj drugega. Prizadevnost, da to dosežemo, pa lažje zori, če se pomirimo in znamo soočiti tudi z napetostjo in dvomi ter odlašanjem. O vsem tem nam pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v tokratni vaji.
Koliko stvari ste ta teden doživeli? Jih videli, prebrali, slišali? Koliko ste si jih zapomnili, naučili, ponotranjili? Učenje na pamet je pomembna protiutež pozabljanju in hitremu procesiranju. Zakaj "učenje na pogled" razpršuje, učenje na pamet pa osredišča, sta se pred ponovitvijo oddaje tega tedna pogovarjala Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar.
Človek se celo življenje uči. In tokrat se bomo naučili nekaj o učenju. Kaj ima to opraviti s samoumiritvijo? Kot pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, učenje na pamet prinaša ponotranjanje znanja, z njim se ognemo tesnobi prenasičenosti z vsemi podatki in informacijami, ki olešejo okoli nas, v svoji trajnosti in dolgotrajnosti pa nas učenje na pamet lahko tudi pomirja in osredišča.
Poslušanje, glas drugega, beseda, ki jo izreče. Glas v nas. Vse to je zelo pomembno, a se velikokrat umakne vidnim dražljajem, s katerimi smo zasičeni na vsakem koraku, v živo in na spletu. O tem v tokratni epizodi oddaje Samoumiritev, v kateri se bomo z vajo lotili osredotočanja na zvok in posledično umirjanja. Še prej pa besede v eter zvoka pošljeta prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač.
Zvok je srce radia. Z njim slikamo svetove, barvamo zgodbe in rišemo slušne zaznave. Seveda pa ob zvoku človek prejema še vrsto drugih dražljejev iz svojega okolja, pri tem pa v ospredje silijo vidni, ki nas lahko tako zasičijo, da še poglobijo naš stres, kadar se soočamo s tem, hkrati pa nam mnogokrat tudi ne dovolijo, da se s površja dojemanja preselimo globlje, v notranjost. Kako je tu lahko koristen prav zvok in kako se z njegovo pomočjo umirimo, nam bo povedal in pokazal prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, v tokratni vaji.
Tudi, če ste s samoumiritvijo čakali na maj, nikakor ni prepozno, da si vzamete čas zase. Pri tem je seveda lahko narava odlično okolje, v katerem najdemo mir in poiščemo notranje ravnotežje. Izvrstno je, če se seveda vanjo lahko odpravimo, a tudi, če to ne gre, si lahko s pomočjo vizualizacije predstavljamo svoje najlubše kotičke, pa naj si bo to morje, gozd, prostrani travnik ali razgledi z vrha gora. Kateri pa je za vas najljubši kotiček v naravi? Predstavljajte si ga in Mojca Delač vas skupaj s prof.dr. Borutom Škodlarjem odpelje tja.
Tokrat si bomo privoščili odmik v naravo. Vsak si lahko, če se tja ne more odpraviti, predstavlja svoj najljubši kotiček, delček narave, kjer ga napolni spokojnost in pomirjenost. Travnik, gozd, reke, morje, hribi in doline, brezmejna prostranstva naravnih lepot, kjer črpamo različne čutne dražljaje. Skupaj z naravnim dogajanjem okoli nas se spodbudijo tudi naravna stanja v nas, pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, v tokratni vaji.
Samoumevnost je nekaj, kar je v časih, kot jih doživljamo, seveda postavljeno pred številne izkušnje in preizkušnje. Zlasti zato, ker stresne situacije zamajajo naš občutek varnosti in zaupanja v to, da bo v življenju vse vredu. Prav na vsem tem pa zraste ščit samoumevnosti. Kaj ima pri tem zdrava pamet? O tem se bosta pogovarjala Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar, preden se ponovno lotimo vaje.
Prav gotovo ima vsak med nami kakšno izkušnjo s tem, kako je koga ali kaj jemal kot samoumevnega, samoumevno, dokler je bilo, dokler ni odšel. Če pobrskamo po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ob samoumevnosti najdemo tudi pojasnilo, da je to nekaj, kar je razumljivo samo po sebi. Pri tem pride prav tako imenovana zdrava pamet, ki je prav tako kot samoumevnost pogosto postavljena na preizkušnje. Sploh v časih, ki jih živimo. Psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar tokrat z vajo pretočnosti naslovi samoumevnost in njen pomoč za dobrobit in ščit pred nemiri in razrvanostjo.
Preden ponovovimo vajo "Kako vem, da sem na dobri poti", se bosta Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar pogovarjala o tem, kakšnih načinov umerjanja uspešnosti te naše poti lahko izberemo, kako delujejo in se povezujejo ter tudi, kaj se zgodi, če se naše doživljanje ne sklada z doživljanje naših pomembnih drugih.
V tokratni epizodi oddaje Samoumiritev se bomo posvetili pogledu na našo prehojeno pot in ugotavljanju, ali nam gre dobro, ali se nam življenje vrti v pravi smeri. Kako to sploh merimo, tehtamo, ocenimo? Kaj nam pri tem lahko pomaga? In zakaj je to tako pomembno za občutek zadovoljstva in pomirjenosti? Na vsa ta vprašanja tudi tokrat odgovarja prof. dr. Borut Škodlar, ki je za nas pripravil tokratno vajo.
Kaj dobrega se vam je danes zgodilo ali pa ste vi doprinesli v ta dan? "Imamo pred očmi, pa ne vidimo. Dogaja se, pa ne začutimo. Ali začutimo le za hip in nam potem teža negativnega preglasi ta občutja." Tako razmišlja prof. dr. Borut Škodlar v vaji "gledati dobro", s katero se naučimo, kako v večerno bilanco dneva doprinesti tudi dobro. Preden jo ponovimo, bosta z Mojco Delač govorila o tem, kako lahko tudi glasnost lepih stvari malo ojačamo v hrupu napetosti in negotovosti vseh vrst.
Tokrat bomo svojim občutljivim delom, ki jih prežemajo strahovi, odpor in neprijetne misli, namenili sočutje in sprejemanje. Vaja, ki jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar, nam bo pomagala, da ozavestimo oziroma povečamo zavedanje dobrega v našem življenju. Vabljeni, da jo naredite z nami!
Koliko trenutkov v današnjem dnevu je steklo mimo vas, brez da bi se sploh zavedali? Ste naredili stvari rutinsko? So misli plavale naokoli? Zakaj je tako pomembno, da se znamo ustaviti in čim bolj polno doživeti trenutek, ki ga imamo? O tem Mojca Delač v pogovoru s prof. dr. Borutom Škodlarjem, preden se ponovno lotimo vaje "Sedanji trenutek".
Velikokrat se zdi, da čas brzi in da v neskončnosti obveznosti, pričakovanj in dela, komaj najdemo čas zase, kaj šele, da bi se ustavili in zares doživeli trenutke. Prav to je seveda v srčiki samoumiritve in tudi tokratne vaje, ki jo je pripravil psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.
"Občutja varnosti so drugo ime za občutja notranjega miru, saj v stanjih nevarnosti skrbimo za okope in varovanje zidov naše utrdbe in ne za življenje znotraj nje. Ko nas preplavlja nevarnost, so vsi naši telesni in psihični mehanizmi v službi sistema za varnost. Ni prostora za igrivost in ustvarjanje, ni ga za različne odtenke naklonjenosti in ljubečnosti v odnosih, tudi ne za prepoznavanje vrednosti odnosov in rezreševanje vozlov v njih, ni iskanja veselja, ni interesov, ni mirnega brezdelja." Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt nam v tokratni epizodi znova približa vajo, s katero se dotaknemo usedlin krivde in zamer v naših odnosih.
"Občutja varnosti so drugo ime za občutja notranjega miru, saj v stanjih nevarnosti skrbimo za okope in varovanje zidov naše utrdbe in ne za življenje znotraj nje," pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v uvodu tokratne epizode. Kaj pa, ko so odnosi vir ne-varnosti, ko se nam zaradi tega kopiči občutek zamere ali pa kritike, slabe vesti in obžalovanja? Kako te usedline odpravimo iz naših odnosov in poskrbimo za več ljubečnosti - do sebe in drugih? O tem v tokratni vaji!
Neveljaven email naslov