Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Papež Frančišek je v rimski koledar uvrstil nov praznik Device Marije, Matere Cerkve. Katoliška cerkev ga bo praznovala na binkoštni ponedeljek. Papež je v odloku zapisal, da novi praznik poudarja starodavno čaščenje Device Marije kot zaščitnice Cerkve, izpričano že v zgodnjih časih krščanstva. Gost oddaje je frančiškan, rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.
Gosta oddaje sodita med najbolj prepoznavne slovenske salezijance – njihov novi predstojnik-inšpektor mag. Marko Košnik in murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Za salezijance pravijo, da so od vseh meniških redov nekako najbolj specializirani za delo z mladimi.
Osebnost in duhovni lik dr. Andreja Gosarja, uglednega pravnika, socialno-ekonomskega misleca, profesorja in politika ostajata tudi danes živa in aktualna. Zdi se, da njegova družbena in ekonomska misel v Sloveniji še ni dovolj premišljena. Zato ostaja izzivalen in vir navdiha. Tudi v razdvojeni družbi med obema vojnama, ki jo je bistveno določalo pozicioniranje, se ni postavil na nobeno stran, ampak je skušal skrajna stališča združevati. Zato ostaja »nekje vmes«, na sredini oziroma na obrobju. Nihče si ga ne more lastiti, kar ga na poseben način dela človeka dialoga. V svojem najglobljem bistvu pa je Gosar predvsem kristjan, človek vere in Cerkve. Gost oddaje: teolog in publicist Peter Kovačič Peršin.
Gost tokratne oddaje je karizmatični katoliški duhovnik Zorko Bajc – župnik v Piranu, ki je tudi predsednik komisije za sakralno dediščino v koprski škofiji. O duhovništvu kot življenjskem stilu in odločitvi za služenje sočloveku in Bogu se je z njim pogovarjal Tone Petelinšek.
V tokratni oddaji gostimo katoliškega duhovnika, dominikanskega patra mag. Ivana Arzenška, župnika in rektorja bazilike v Petrovčah v Savinjski dolini. V oddaji spregovorimo o posebnostih dominikanskega meniškega reda skozi stoletja in tudi danes.
Čeprav so se pred vzponom islama v krščanstvo že spreobrnila nekatera arabska plemena, ki so v svojem verskem življenju uporabljala arabščino, se je ta kot knjižni jezik kristjanov začela uveljavljati šele po muslimanskem zavzetju Bližnjega vzhoda. Nenehni boj, da bi izrazili in razglašali krščansko vero v jeziku, ki ga je v veliki meri oblikoval islam, je več kot trinajst stoletij dajal poseben značaj krščanskim skupnostim v arabskih deželah. Podrobneje v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Številna stara ljudstva so nam zapustila veliko bogastvo, ki se ne meri samo z veličino kamnitih zgradb in skulptur. Nedavno izdana knjiga Modrost Indijancev je zapis brezčasnih načel in sporočil, ki so za črnega, rdečega, rumenega in belega človeka enaka in izvirajo iz posebnega razumevanja odnosa med človekom in naravo. Stari Indijanci nam predajajo izkušnje, ki so v veliki meri uporabne tudi danes. Gost oddaje je Vojko Kovačič iz društva Nova Akropola.
Brata Jacob (1785–1863) in Wilhelm (1786–1859) Grimm sta danes svetovno znana le kot pravljičarja, čeprav sta v svojem času uživala velik ugled kot jezikoslovca in književnika. Kot je značilno za pravljice sploh, imajo v njunih osrednjo vlogo simboli in arhetipi, ki jih najdemo tudi v različnih religioznih izročilih vseh svetovnih kultur in civilizacij. Kaj pravljice in religiozna besedila prek simbolov sporočajo človeku? Kateri so glavni verski motivi v pravljicah bratov Grimm, ki se pojavljajo tudi v Svetem pismu, Koranu in Vedah? Gostja oddaje je profesorica za mladinsko književnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, dr. Milena Mileva Blažić.
Nedavno so slovesno odprli Kulturno-pastorali center srbske cerkvene občine v Ljubljani. V njem bodo potekale pastoralne in izobraževalne dejavnostih ter kulturni dogodki. Prostore želijo izkoristiti tudi za vzpodbujanje medkulturnega dialoga, strpnosti, zbliževanja kultur in ver. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
V oddaji se bomo spomnili blagopokojnega mariborskega škofa, teologa, profesorja in vsestranskega razumnika dr. Vekoslava Grmiča (4.6.1923-21.3.2005). 21. aprila je minilo 50 let od njegovega škofovskega posvečenja. O njegovem pomenu za življenje Cerkve in družbe bodo spregovorili: Franc Kramberger, Veljko Rus, Breda Pogorelec, Janez Stanovnik in Marjan Žnidarič.
Gost naše današnje oddaje Sedmi dan je koprski škof dr. Jurij Bizjak, tudi biblicist in prevajalec Svetega pisma. Lansko leto so v koprski škofiji izvedli mnoge upravno-organizacijske spremembe, ko so številne manjše župnije pridružili večjim. O razlogih, ki so narekovali te nove povezave, smo se pogovarjali s škofom Bizjakom in pa seveda tudi o njegovi veliki ljubezni – prevajanju božje besede… V Kopru se je mudil Tone Petelinšek.
Kaj se bo zgodilo z menoj na koncu? Se bom odrešil ali ne? Se bodo odrešili samo nekateri, drugi pa bodo pogubljeni? Ali obstaja upanje tudi za največje grešnike? Je pekel nekaj resničnega ali gre zgolj za represivno sredstvo, s katerim skušajo nekateri ljudi predvsem ustrahovati? Kako je s sodbo? Ali me na koncu čaka kazen za moja slaba dejanja ali pa mi bo dano uživati večno blaženost, ne glede na to, kako živim? Sodobni poljski teolog Wacław Hryniewicz se v svoji knjigi Pričevalci velikega upanja: vesoljno odrešenje v zgodnjekrščanski misli ukvarja s temi in podobnimi vprašanji, ki že od nekdaj zaposlujejo ne samo kristjane, ampak vse ljudi. Več o tem z gostoma, rusistko in prevajalko knjige dr. Uršo Zabukovec, in patrologom dr. Miranom Špeličem.
Znan pregovor pravi: "Za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska." Prerok Mohamed je bil večkrat poročen, vendar je kar 25 let ostal zvest samo eni ženi Hadidži. Na splošno jo priznavajo kot prvo muslimanko, presenetljiva je tudi njena osebna zgodba: bila je uspešna podjetnica, precej starejša od Mohameda in ona je bila tista, ki je dala pobudo za poroko. Ob številnih debatah v zvezi s položajem žensk v islamskem svetu se poraja vprašanje, ali bi lahko bila Hadidža primeren vzor za današnje muslimanske ženske? Gostja oddaje je Ela Porić.
Vojaški vikariat redno zagotavlja duhovno oskrbo pripadnikom Slovenske vojske ter njihovim družinskim članom in s tem omogoča življenje, skladno s temeljnimi človekovimi pravicami. Pravico do življenja v skladu z vestjo, prepričanjem ali vero in možnostjo izpovedovanja vere zasebno in javno. Več o duhovni oskrbi v Slovenski vojski v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Pred dobrim desetletjem se je v anglosaškem svetu uveljavilo gibanje ali pobuda »novi ateizem«. Kaj pravzaprav pomeni in na katerih predpostavkah temelji? Kdo so njegovi glavni predstavniki? V ozadju novega ateizma je večplasten odnos med vero in znanostjo. Novi ateisti trdijo, da Bog ali neka nadnaravna resničnost ne obstaja. Nedavno preminuli svetovno znani astrofizik in kozmolog Stephen Hawking (1942-2018) je v nekem intervjuju dejal, da ideja Boga ni potrebna za to, da bi razložili nastanek vesolja. Gost oddaje je filozof dr. Branko Klun.
Pred nami je 1. maj – mednarodni praznik dela. V naši tokratni oddaji z delovnim podnaslovom krščanstvo in poslovnost bomo spregovorili o tem, kako moramo tudi v trdem in zahtevnem poslovnem svetu ohraniti občutek za pristne človeške vrednote, ki seveda izhajajo tudi iz krščanskega etosa, kjer vladajo med zaposlenimi poštenost, korektnost, pa tudi solidarnost, sočutje in srčnost. Gosta oddaje sta direktor firme MIK Celje Franci Pliberšek in članica duhovne skupine Potujoča hiša molitve iz Maribora Elena Šakurova.
V vsej zgodovini in po vsem svetu so ljudje verjeli, da obstaja nekaj več kot zgolj fizični svet, ki se zaznava s čutili. Zaradi naravne usmerjenosti na transcendenco so filozofi in antropologi označili človeka kot religiozno bitje. Na podlagi sekularizma in sodobnega pojava ateizma se je človekova religiozna komponenta potisnila za cerkvene zidove in stran od javnega življenja. O nevidni religiji in religioznih dimenzijah sodobne družbe se je s filozofom dr. Borutom Ošlajem pogovarjal Peter Frank.
V tokratni oddaji gostimo 29-letnega inženirja prometa Mitjo Duha iz Oseka v Slovenskih goricah. Vrsto let je bil strokovni delavec v športu in tudi fitnes inštruktor, vendar se je njegovo življenje močno spremenilo, ko se je spreobrnil in je globlje ozavestil svojo krščansko prakso.
Med 31. marcem in 6. aprilom so Judje praznovali PASHO – judovsko veliko noč, rečejo ji tudi praznik opresnikov. Pasha je čas, ko se Judje spominjajo izhoda njihovih prednikov iz egiptovskega suženjstva. Gost oddaje je prof. dr. Igor Vojtic – podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije; v oddaji bomo spregovorili o tem kako odnos do teh praznikov in tradicije nasploh pomaga utrjevati sodobno judovsko identiteto.
Vera v posmrtno življenje predstavlja temeljni kamen praktično vseh svetovnih religij. O smrti, kot prehodu v novo življenje, pričajo že slike jamskega človeka v paleolitiku. Risbe in predmeti ob grobovih govorijo o veri ljudi, da smrt ni zadnje dejanje človekovega življenja. Osrednja os krščanstva je praznik Velike noči, ko se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja od mrtvih. O vstajenju in življenju po smrti se je z ljubljanskim pomožnim škofom dr. Antonom Jamnikom pogovarjal Peter Frank.
Neveljaven email naslov