Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Brez reformatorjev iz 14. in 15. stoletja tudi Lutra ne bi bilo."
Leta 1303, po smrti papeža Bonifacija VIII., se je v Cerkvi začela nekakšna dekadenca, ki je dosegla svoj višek s preselitvijo papeštva v Francijo. Z imenovanjem dveh papežev se je Cerkev razdelila: nekateri so priznali rimskega, nekateri pa avignonskega papeža. V teh kaotičnih razmerah se razraste prodaja Cerkvenih služb, zaradi vzdrževanja dveh papeških dvorov pa se poviša tudi Cerkveni davek. Ko kardinali imenujejo še tretjega papeža, je zmeda popolna. Proti temu stanju nastopi vrsta reformnih gibanj, ki kulminirajo v zahtevah Martina Lutra.
Gost oddaje je zgodovinar dr. Janez Mlinar iz ljubljanske Filozofske fakultete.
V poznem srednjem veku, zlasti po pojavu črne kuge sredi 14. stoletja, se je potreba po religioznosti drastično povečala.
Človek je imel nenasitno potrebo po Bogu, a hkrati potrebo po zelo konkretnem objektu češčenja - zato je bilo v tem obdobju zelo popularno češčenje relikvij, dokončno se uveljavi tudi češčenje Marije kot priprošnjice. Odmev tega dogajanja je recimo na Ptujski Gori: Marija, ki varuje, ki ščiti, ki sprejema ljudi pod svoj plašč. V takratni likovni umetnosti je bil to zelo popularen motiv.
V prihodnjem letu se bo veliko govorilo o Lutru kot začetniku reformacije, čeprav bi ta naziv lahko pripadal tudi komu drugemu. Že v stoletjih pred Lutrom namreč srečamo nekatere poskuse reformacije in različna reformna gibanja.
Že od 11. stoletja naprej se v Cerkvi pojavlja cela vrsta gibanj, pri katerih imajo vidno vlogo predvsem laiki ali pa nižja duhovščina. Od patarenov v Milanu, potem katari, homilijanti in podobna gibanja, ki so vedno hodila zelo na robu - tukaj je bila meja pravovernostjo in krivovernostjo zelo tanka. Tudi Frančišek, ki je danes svetnik, je hodil zelo po meji. Tudi njega lahko štejemo med nosilce takih religioznih gibanj v srednjem veku. Z zlorabami, z nepravilnostmi v Cerkvi, ki potem postanejo vedno bolj očitne v 14. stoletju, se jasno tudi glas teh reformatorjev usmeri proti takim nepravilnostim. Navadno je bilo sporno neko teološko vprašanje, na primer vprašanje transsubstanciacije, dejansko so pa ti reformatorji opozarjali na nepravilnosti znotraj najvišjih slojev znotraj Cerkve: nepotizem, simonija, in podobni pojavi, ki so bili takrat zelo pogosti.
Kako so ti zgodnji reformatorji vplivali na poznejše delovanje Martina Lutra?
Vsekakor brez teh reformatorjev iz 14. in 15. stoletja Lutra ne bi bilo. Družba mora biti za določene spremembe pripravljena in ti reformatorji so bili nekakšni pripravljalci poti. Lutrove ideje so pravzaprav rezultat stanja v družbi: skušal je opozoriti na napake, na slabosti, pomanjkljivosti v družbi in jih tudi reševati. Zlasti politične okoliščine so bile takšne, da se je njegov nauk prijel. Njegovi predhodniki, Hus, Wycliffe, tega niso mogli narediti, četudi bi želeli. Reformacija je torej tudi rezultat nekega razvoja.
"Brez reformatorjev iz 14. in 15. stoletja tudi Lutra ne bi bilo."
Leta 1303, po smrti papeža Bonifacija VIII., se je v Cerkvi začela nekakšna dekadenca, ki je dosegla svoj višek s preselitvijo papeštva v Francijo. Z imenovanjem dveh papežev se je Cerkev razdelila: nekateri so priznali rimskega, nekateri pa avignonskega papeža. V teh kaotičnih razmerah se razraste prodaja Cerkvenih služb, zaradi vzdrževanja dveh papeških dvorov pa se poviša tudi Cerkveni davek. Ko kardinali imenujejo še tretjega papeža, je zmeda popolna. Proti temu stanju nastopi vrsta reformnih gibanj, ki kulminirajo v zahtevah Martina Lutra.
Gost oddaje je zgodovinar dr. Janez Mlinar iz ljubljanske Filozofske fakultete.
V poznem srednjem veku, zlasti po pojavu črne kuge sredi 14. stoletja, se je potreba po religioznosti drastično povečala.
Človek je imel nenasitno potrebo po Bogu, a hkrati potrebo po zelo konkretnem objektu češčenja - zato je bilo v tem obdobju zelo popularno češčenje relikvij, dokončno se uveljavi tudi češčenje Marije kot priprošnjice. Odmev tega dogajanja je recimo na Ptujski Gori: Marija, ki varuje, ki ščiti, ki sprejema ljudi pod svoj plašč. V takratni likovni umetnosti je bil to zelo popularen motiv.
V prihodnjem letu se bo veliko govorilo o Lutru kot začetniku reformacije, čeprav bi ta naziv lahko pripadal tudi komu drugemu. Že v stoletjih pred Lutrom namreč srečamo nekatere poskuse reformacije in različna reformna gibanja.
Že od 11. stoletja naprej se v Cerkvi pojavlja cela vrsta gibanj, pri katerih imajo vidno vlogo predvsem laiki ali pa nižja duhovščina. Od patarenov v Milanu, potem katari, homilijanti in podobna gibanja, ki so vedno hodila zelo na robu - tukaj je bila meja pravovernostjo in krivovernostjo zelo tanka. Tudi Frančišek, ki je danes svetnik, je hodil zelo po meji. Tudi njega lahko štejemo med nosilce takih religioznih gibanj v srednjem veku. Z zlorabami, z nepravilnostmi v Cerkvi, ki potem postanejo vedno bolj očitne v 14. stoletju, se jasno tudi glas teh reformatorjev usmeri proti takim nepravilnostim. Navadno je bilo sporno neko teološko vprašanje, na primer vprašanje transsubstanciacije, dejansko so pa ti reformatorji opozarjali na nepravilnosti znotraj najvišjih slojev znotraj Cerkve: nepotizem, simonija, in podobni pojavi, ki so bili takrat zelo pogosti.
Kako so ti zgodnji reformatorji vplivali na poznejše delovanje Martina Lutra?
Vsekakor brez teh reformatorjev iz 14. in 15. stoletja Lutra ne bi bilo. Družba mora biti za določene spremembe pripravljena in ti reformatorji so bili nekakšni pripravljalci poti. Lutrove ideje so pravzaprav rezultat stanja v družbi: skušal je opozoriti na napake, na slabosti, pomanjkljivosti v družbi in jih tudi reševati. Zlasti politične okoliščine so bile takšne, da se je njegov nauk prijel. Njegovi predhodniki, Hus, Wycliffe, tega niso mogli narediti, četudi bi želeli. Reformacija je torej tudi rezultat nekega razvoja.
Raziskovalci poudarjajo, da nas ogroža nevarna bolezen – osamljenost; in ta občutek osamljenosti se v prazničnih dneh pri ljudeh še bolj okrepi in kot vemo, je v tem času veliko samomorov. O tem, zakaj se mlade generacije počutijo bolj osamljene kot starejše, in to v digitalni dobi, z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.
Začenja se advent. Zakaj vsako nedeljo prižgemo svečko, kako se duhovno pripraviti na prihod Božiča, kakšne so potrošniške pasti, ki nas odvračajo od veselega pričakovanja Jezusovega rojstva in kaj nam sploh pomeni Advent? O teh vprašanjih se bo Nejc Krevs pogovarjal s predavateljem na TEOF, katoliškim duhovnikom dr. Matjažem Celarcem.
V oddaji gostimo profesorja s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Boruta Holcmana, tudi nekdanjega katoliškega duhovnika. Govorimo o praktičnem krščanstvu kot odgovorni odločitvi za ljubezen in svobodo.
Od 30. novembra do 12. decembra letos bodo Združeni narodi organizirali 28. konferenco o podnebnih spremembah v Dubaju. Na tej konferenci bodo pomembno vlogo imeli tudi verski voditelji iz različnih cerkva in verskih skupnosti. Udeležil se je bo tudi papež Frančišek, ki od začetka svojega pontifikata izraža skrb za ekologij, med drugim je izdal nekaj pomembnih spodbud s tega področja. Z dr. Igorjem Bahovcem iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani o Frančiškovem čutu za varovanje okolja in odgovornosti verskih ter političnih voditeljev za ohranjanje stvarstva.
Pred kratkim je potekal Mednarodni simpozij z naslovom: »Vpliv religije na politiko in javno življenje na Bližnjem vzhodu«. Na njem so predvsem iz teološkega vidika spregovorili avtorji znanstvenih del s področja Svetega pisma, Korana in Abrahamskih religij. Naš gost bo dr. Samo Skralovnik s Katedre za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
Letos mineva 300 let od rojstva Števana Küzmiča, evangeličanskega duhovnika, pisatelja, prevajalca in učitelja. Njegov prevod Nove zaveze iz grščine v prekmurščino je življenjsko delo. S tem prevodom je prekmurščini postavil knjižne temelje, predvsem pa vernicam in vernikom omogočil branje božje besede v maternem jeziku. O Kűzmičevi skrbi za podajanje božje besede v materinščini evangeličanski duhovnik iz ljubljanske evangeličanske gmajne mag. Geza Filo.
Reformacija je zaznamovalo tudi slovenski narod. Prišlo je do številnih sprememb v krščanskem svetu. Kaj so spremembe prinesle do danes in kako se lahko vsi krščanski verniki trudijo graditi slogo in dialog, da skupaj iščejo točke, ki povezujejo in ne ločujejo? Kaj vse je ključno za gradnjo kakovostnih odnosov in kako v prihodnosti ohranjati to moč ekumenizma in zakaj je danes dialog tako zelo pomemben? O teh vprašanjih se bomo pogovarjali z zgodovinarjem dr. Simonom Malmenvallom.
Dr. Sami Al-Daghistani, raziskovalec in predavatelj na Norveški šoli za teološke, religijske in družbene študije v Oslu, o zbirki esejev Islam in ljubezen s podnaslovom Pričevanja o arabsko-islamski intelektualni zgodovini. Avtor skozi ljubezen kot občečloveški koncept in skozi zgodovinska, filozofska, mistična in ekonomsko-pravna vprašanja razgrinja predsodke o islamu, ki ga številni na Zahodu povezujejo predvsem z nasiljem, terorizmom in zatiranjem žensk.
Kaj danes mladim pomeni vera, kako jo udejanjajo v vsakdanjem življenju, katere vrednote izstopajo pri njih v tem sekulariziranem svetu, kaj jim pomeni udeležba, pri cerkvenem bogoslužju in katera svetopisemska besedila so jim blizu, o tem z Aleksom Birso Joganom iz Katoliške mladine v Sloveniji.
O izzivi duhovniškega poklica premišljuje župnik Bogdan Vidmar iz Nove Gorice. Koprski škof Jurij Bizjak ga je imenoval za svojega vikarja za Evropsko prestolnico kulture - ko bosta leta 2025 to poslanstvo opravljali obe Gorici hkrati – naša in italijanska.
V več krajih po Sloveniji in Evropi že 23 let potekajo Evropski dnevi judovske kulture. Direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak predstavlja prekmursko judovsko skupnost, ki je bila pred drugo svetovno vojno največja pri nas. Kako so Judje vplivali na medversko in medkulturno okolje slovenskih krajev? S čim so se ukvarjali, katere praznike so obhajali in zakaj je bil za veliko večino usoden holokavst?
Katoliški duhovnik in profesor na Teološki fakulteti dr. Andrej Šegula, ki deluje na področju pastorale, premišljuje o delovanju in prispevkih blaženega Antona Martina Slomška za današnje oznanjevanje božje besede. Izpostavlja njegovo izjemno ljubezen do knjig, slovenščine, narodne zavesti in Boga.
O Iskanju in doživljanju božjega v islamu in tudi primerjavah s krščansko mistiko z dr. Raidom Al Daghistanijem.
Vrednota dobrodelnosti se je po poplavah, ki so to poletje močno prizadele velik del Slovenije, v slovenskem narodu znova prebudila. Med prvimi je poplavljencem odhitel na pomoč tudi duhovnik Martin Golob iz župnije Grosuplje. Kaj sploh zajema beseda dobrodelnost in kako jo uresničevati, da bo pristna in iskrena. Že Jezus je učil, da moramo biti v oporo ubogim in pomoči potrebnim. Vsak dan imamo priložnost, da pokažemo svojo dobroto, še posebno v situacijah, ki nas spremljajo doma in po svetu.
Oddaja Sedmi dan je nastala v uredništvu edine slovenske krščanske televizije TV -EXODUS v Mariboru ob 15-letnici njenega delovanja. Naš gostitelj je njen ustanovitelj in urednik - katoliški duhovnik in vsestranski medijski ustvarjalec Zoran Kodela. Oddajo govori o temi: kako nam mediji pomagajo živeti.
Izteka se prav poseben mesec, saj je ves posvečen Mariji. Največji praznik je Marijino vnebovzetje. Pogovarjali se bomo o tem kaj nam razkriva ta praznik, od kod izvira, ter kakšna je vloga tega posebnega praznika. Spregovorili bomo tudi o tem kako praznik obeležujemo na Slovenskem in kaj nam pomeni ta praznik in kakšno popotnico nam prinaša v liturgičnem letu. Gostili bomo dr. Cecilijo Oblonšek s Teološke fakultete. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.
V oddaji ponavljamo razmišljanje profesorja na Teološki fakulteti, frančiškana dr. Mirana Špeliča o preučevanju Svetega pisma v času patristike. Za cerkvene očete je bilo Sveto pismo temelj vere in vir navdiha.
Gostimo mariborskega nadškofa metropolita mag.Alojzija Cvikla in njegovega tajnika Jureta Sojča, ki sta se pred dnevi udeležila svetovnega srečanja mladih v Lizboni na Portugalskem. Govorili bomo torej o tem kako so mladi povabljeni v življenje Cerkve.
V Oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z religiologom Robertom Levičnikom o vlogi angelov v različnih kulturah. Kako pojmujejo ta bitja med Bogom in človekom?
Kako se pojem svetega udejanja v slovenski ljudski ustvarjalnosti? O presežnem v ljudski umetnosti bo razmišljala akademikinja ddr. Marija Stanonik, ena od utemeljiteljev novodobne slovenske literarne folkloristike; skoraj štiri desetletja je bila zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Neveljaven email naslov