Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Staroperzijski prerok, duhovnik in pevec Zaratustra je ustanovitelj Zaratustrstva. Religija je edinstvenega pomena za zgodovino svetovnih religij, saj naj bi predstavljala temelj tako zahodnjaških kot tudi vzhodnjaških religij. Več o preroku in poudarkih prastare religije s predsednikom društva Nova Akropola Stjepanom Palajso.
Staroperzijski prerok, duhovnik in pevec Zaratustra je ustanovitelj Zaratustrstva. Religija je edinstvenega pomena za zgodovino svetovnih religij, saj naj bi predstavljala temelj tako zahodnjaških kot tudi vzhodnjaških religij. Več o preroku in poudarkih prastare religije s predsednikom društva Nova Akropola Stjepanom Palajso.
Škofija Novo mesto letos praznuje 530. obletnico ustanovitve Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Ta visoki jubilej so obeležili z zgodovinsko-teološkim simpozijem in s slovesno mašo. Zgodovinar dr. Stane Granda, teologi škof dr. Andrej Saje, kanonik in vikar za slovenske vernike pri goriški nadškofiji mag. Karlo Bolčina in pater mag. Branko Cestnik so na zgodovinsko-teološkem simpoziju premišljevali o pomenu Kolegiatnega kapitlja za Novo mesto in Dolenjsko, o teoloških izhodiščih za združevanje duhovnikov v kapitlje nekoč in danes, pa tudi o viziji novomeške škofije.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je letošnji teološki simpozij z naslovom Vi ste sol zemlje in luč sveta posvetila vlogi laikov v Katoliški cerkvi. Ker število duhovnikov in drugih duhovnih poklicev v Cerkvi upada, številne naloge v njej prevzemajo laiki. Škofje napovedujejo, da bodo večino služb v Cerkvi, ki niso povezane z zakramentom svetega reda, prevzeli verni laiki. Teologi opozarjajo na pasti takega početja, to lahko pripelje do klerikalizacije laikov.
Sestra Romana Kocjančič o velikonočni skrivnosti: zakaj je velika noč največji krščanski praznik; kako preživlja ta čas.
Na cvetno nedeljo, ki je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, pri bogoslužju pojejo ali berejo poročilo o Jezusovem trpljenju – pasijon. Jezusovo trpljenje so podrobno popisali vsi štirje evangelisti, v triletnem zaporedju se vsako leto izvaja besedilo drugega sinoptičnega evangelista. Ker smo letos v letu A, je bil na vrsti pasijon po Mateju. Na veliki petek se poje ali bere vedno poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija. Zavod za cerkveno glasbo je v letošnjem postnem času izdal novo izdajo oznanila Trpljenje našega gospoda Jezusa Kristusa. Snovalci nove izdaje pravijo, da gre za velik projekt za Katoliško cerkev v Sloveniji. S strokovnjakinjo za liturgično glasbo in predsednico Zavoda za cerkveno glasbo dr. Cecilijo Oblonšek o novi izdaji pasijona ter biblicistom in celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem o tem, kako so evangelisti predstavili podobo Jezusa Kristusa.
Mesec marec je mesec v znamenju žena. Spominjamo se tudi brezmadežne device Marije, ki ji je nadangel Gabrijel napovedal, da bo čudežno spočela našega Odrešenika. Kakšno vlogo ima Marija v cerkvenem občestvu, zakaj je toliko cerkva na Slovenskem posvečenih prav njej in kakšen navdih nam je lahko Marijina zgodba? Zakaj je del teologije tudi mariologija? O teh vprašanjih premišljuje mladi duhovnik iz Škofije Novo mesto Štefan Hosta.
22. marca s sončnim zahodom muslimanke in muslimani po vsem svetu vstopajo v sveti postni mesec ramazan. Muslimani verujejo, da je v ramazanu Alah začel preroku Mohamedu razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Z Emo Bošnjak iz Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji o duhovnem sporočilu za muslimane svetega meseca ramazan, kako ga opredeljuje Koran, za muslimane sveta knjiga. Kako jo brati? Zakaj Islamska skupnost v Sloveniji še vedno ne odobrava niti enega izmed treh prevodov Korana v slovenščino?
Kristjanke in kristjani so v postnem obdobju, ki je čas sprememb, pa tudi dobrodelnosti. Ta je v tem obdobju zelo pomembna. Jezus uči, da morajo kristjanke in kristjani biti v oporo ubogim in zapostavljenim. Zato je postni čas priložnost, da spoznamo pravi pomen dobrodelnih dejanj. Ravnatelj študentskega Vincencijevega doma v Ljubljani, teolog, lazarist Rok Žlendra o pomenu dobrodelnosti opominja, da biti dobrodelen pomeni, da dajemo sebe in da nas pri tem vodi želja narediti nekaj dobrega, ne da bi se s tem postavljali ali pri sebi pogasili slabo vest.
Leta 2020 smo zaznamovali 500. obletnico rojstva prvega slovničarja slovenskega jezika in protestantskega šolnika Adama Bohoriča. To je spodbudilo številne raziskovalce, da so na novo ovrednotili njegov vpliv na razvoj protestantske miselnosti, pa tudi njegovo življenjsko pot. Nova odkritja o Bohoriču, za katerega zdaj strokovnjaki pravijo, da je bil največji humanist 16. stoletja med Slovenci, razgrinjajo avtorji v zborniku Novi pogledi na Adama Bohoriča. Uredil ga je akademik dr. Marko Jesenšek, ki z dr. Klaudijo Sedar, direktorico Zavoda Primoža Trubarja, predstavlja vsebino zbornika.
Na prvo postno nedeljo po koledarju večine krščanskih cerkva kaplan v katoliški župniji Sveti križ v Ljubljani Anže Cunk premišljuje o pomenu posta danes, kako se ga župljani udejstvujejo in kakšno nalogo imajo tudi duhovniki znotraj občestva v 40 dnevnem postnem času.
Slovenska škofovska konferenca letos praznuje 30. obletnico svojega delovanja. O prelomnih trenutkih v zgodovini Cerkve na Slovenskem in o okoliščinah nastanka samostojnega zbora slovenskih škofov premišljuje upokojeni profesor zgodovine Cerkve na teološki fakulteti univerze v Ljubljani dr. Bogdana Kolarja. Pa tudi o vlogi blaženega Antona Martina Slomška pri povezovanju škofij.
Upokojeni profesor homiletike na teološki fakulteti, zlatomašnik dr. Ivan Rojnik iz Radelj ob Dravi premišljuje o izzivih duhovniškega poklica. Zanj je duhovništvo predvsem milostna priložnost služenja in promocije božje dobrotljivosti.
Katoliški duhovnik, pesnik in narodni buditelj Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski je bil eden od tistih kulturnih delavcev, ki so se v prvi polovici 19. stoletja borili za razvoj slovenskega jezika in kulture. Zbiral je ljudske pesmi, sam deloval kot književnik in bil iskren domoljub. Ob koncu lanskega leta je Založba Bogataj izdala njegove pesmi, SAZU pa je pripravil zbornik znanstvenik prispevkov o Antonu Žaklju in njegova zbrana dela. Uredila jih je literarna zgodovinarka, akademikinja in profesorica ddr. Marija Stanonik.
Upokojeni profesor slavistike, katoliški duhovnik Srečko Reher iz Maribora premišljuje o izzivih duhovniškega poklica: celibatu, svobodi in družini.
Na Teološki fakulteti v Ljubljani je potekalo slovensko patristično popoldne, kjer so različni sogovorniki izpostavili pomen starih cerkvenih očetov. Kaj se lahko naučimo iz puščavništva, kje najdemo Sv. Cirila in Metoda v slovenski literaturi, kdo je bil Viktorin Ptujski? Pod črto bomo z dr. Miranom Špeličem analizirali dogodek in izpostavili pomembne poudarke.
V današnjih časih je zelo pomemben strpen dialog tudi med kristjani. Poiskati moramo tiste lastnosti, ki nas povezujejo in pomagajo pri ustvarjanju spodbudnega verskega okolja. V ta namen potekajo tudi molitve za edinost kristjanov. Gost v oddaji je doc. dr. Simon Malmenvall.
Pokojni papež Benedikt XVI. je bil tudi izjemen teolog. Že kot mlad duhovnik je joseph Ratzinger pisal poglobljena dela. O njegovem delu bo spregovoril dober poznavalec in prevajalec njegovih knjig in člankov katoliški duhovnik, zaslužni profesor dr. Anton Štrukelj.
Božič je veličastni praznik krščanstva. Kakšen je pravi pomen božiča in kaj za katoličanke in katoličane pomeni prihod Jezusa med ljudi, o teh vprašanjih premišljuje dr. Jan Dominik Bogataj raziskovalec pri Inštitutu za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Približuje se božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Odrešenika. V adventnem času se prebuja krščansko upanje, veselje in radost, ki pa se lahko zlahka ujamejo v pasti potrošništva in instantne komercializacije božičnega časa. O pomenu in vrednotenju adventa ter občestvenem povezovanju posameznikov, družin in skupnosti premišljuje teolog Benjamin Siter.
Letošnji Nikodemovi dnevi – organizirata jih Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Katoliška mladina – so se osredotočili na kritično mišljenje v politiki, Cerkvi in medijih. Kaj je kritično mišljenje? Kakšen je odnos Katoliške cerkve do kritičnega mišljenja in ali je znotraj njene hierarhične strukture sploh mogoče vzpostaviti kritično presojo v odnosu med duhovniki in verniki? Kako privzgojiti pri otroku odnos do Boga, Cerkve tudi v luči kritičnega premišljevanja? Na ta vprašanja odgovore iščejo: katoliški duhovnik dr. Gašper Kočan, dr. Barbara Simonič iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, voditelj Družine in življenja, filozof in teolog Benjamin Siter ter filozof in novinar pri Domovini Urban Šifrar.
Neveljaven email naslov