Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje«. To evangeljsko misel je leta 1943 dobesedno izpolnil slovenski katoliški duhovnik Izidor Završnik ko je v nacističnem zaporu v Mariboru, v šestindvajsetem letu starosti, dal življenje za svojega sojetnika. Ob 100 letnici njegovega rojstva bomo v današnji oddajo Sedmi dan spregovorili o njegovem življenju in postopku za beatifikacijo. Gosta današnje oddaje Sedmi dan sta celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in publicist pater dr. Karel Gržan, ki je tudi avtor najnovejše biografije z naslovom Zmagovita ljubezen, Izidor Završnik slovenski Maksimilijan Kolbe. Pogovor bo vodil Boštjan Debevec.
»Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje«. To evangeljsko misel je leta 1943 dobesedno izpolnil slovenski katoliški duhovnik Izidor Završnik ko je v nacističnem zaporu v Mariboru, v šestindvajsetem letu starosti, dal življenje za svojega sojetnika. Ob 100 letnici njegovega rojstva bomo v današnji oddajo Sedmi dan spregovorili o njegovem življenju in postopku za beatifikacijo. Gosta današnje oddaje Sedmi dan sta celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in publicist pater dr. Karel Gržan, ki je tudi avtor najnovejše biografije z naslovom Zmagovita ljubezen, Izidor Završnik slovenski Maksimilijan Kolbe. Pogovor bo vodil Boštjan Debevec.
Slovenska katoliška cerkev ima danes okoli 500 redovnic in 270 redovnikov, ki so hkrati tudi duhovniki. Okrog štirideset jih živi v različnih skupnostih v Rimu. O redovništvu danes se je z uršulinko Anko Kogelnik, minoritom Igorjem Salmičem in kardinalom Francem Rodetom v Rimu pogovarjal Janko Petrovec. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Mistagoška razprava z naslovom Nemška teologija ali Theologia Deutsch – v latinščini Theologia Germanica – spada v bogato krščansko izročilo nemške srednjeveške mistike. Spis je najverjetneje nastal v drugi polovici 14. stoletja izpod peresa anonimnega avtorja. Prvi izdajatelj Nemške teologije Martin Luther je besedilo objavil dvakrat, prvič (v delni obliki) leta 1516 in nato (v celoti) še leta 1518. Osrednji vsebinski poudarki Spisa so: kristocentričnost, občutek za skrušenost in zavedanje o lastni grešnosti ter odpoved osredinjenosti nase. O tem filozof, prevajalec in urednik Gorazd Kocijančič v oddaji, ki jo je pripravil Robert Kralj, bere Igor Velše.
Slovenski škofje so v teh dneh na obisku na grobu apostolov v Rimu Ad limina apostolorum. Škofje so namreč dolžni vsakih pet let, kakor je določeno s strani Svetega sedeža, obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter papežu Frančišku podati poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana. O podrobnostih tokratnega obiska v oddaji, ki sta jo pripravila Janko Petrovec in Marko Rozman.
Pred štirinajstimi dnevi je bil gost oddaje karizmatični župnik Jože Vehovar iz Rogaške Slatine. Tokrat objavljamo drugi del pogovora z njim. Nekaj poudarkov: – prihodnost Cerkve je močno odvisna od dela z mladimi, – je ob pomanjkanju duhovnikov smiseln njihov uvoz iz tujine, – kako vrniti evangelij v vsakdanje življenje, – svobodna volja in Božji scenarij za naše življenje… Z njim se pogovarja Tone Petelinšek.
Martin Luther, avguštinski menih in profesor biblične teologije na univerzi v Wittenbergu, je konec oktobra leta 1517 izdal znamenitih »95 tez«, s katerimi je želel prevetriti misel katoliške Cerkve. Zaradi različnih okoliščin je prišlo do notranje preureditve takratne zahodne Cerkve in tudi do nastanka novih, samostojnih evangeličanskih cerkva ter oblikovanja protestantizma kot nove krščanske konfesije. Njegove teze v luči zgodovinskih dogodkov zato pogosto veljajo za ustanovno listino in izjavo neodvisnosti protestantskih cerkva. O Luthrovih tezah se bo z literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem pogovarjal Peter Frank.
Gost tokratne oddaje je župnik Jože Vehovar. Za njim je pestra duhovniška pot. študiral je tudi v Nemčiji, služboval pa v različnih krajih. Povsod je pustil zaznavne sledi. Pred nekaj leti je prevzel sorazmerno veliko župnijo v Rogaški Slatini in z njegovim prihodom se je močno vzvalovalo duhovno življenje v fari in kraju! V oddaji iskrivo in z njemu lastno sproščenostjo spregovori o izzivih, s katerimi se mora sodobni duhovnik soočiti in pričevati za Evangelij predvsem s svojim lastnim življenjem! Z njim se pogovarja Tone Petelinšek.
Svetopisemski maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leti širi. Ob celotedenskem branju Svetega pisma, ki je v teh dneh potekal v Ljubljani, se zvrsti okoli tisoč bralcev, kar hkrati predstavlja tudi svojevrstno priložnost za druženje. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Zadnja januarska nedelja je v cerkvenem koledarju označena kot nedelja Svetega pisma, zato v oddaji Sedmi dan gostimo enega naših najprepoznavnejših biblicistov – patra Milana Holca. Trenutno je predstojnik-gvardijan minoritskega samostana na Ptujski gori, prej pa je več kot 30 let preživel v Vatikanu, kjer je na Papeški teološki fakulteti Seraphicum predaval biblično hebrejščino in grščino ter uvod v Sveto pismo Stare zaveze. Ob znanstvenoraziskovalnem in predavateljskem delu se je istočasno izpopolnjeval še v semitski lingvistiki ter biblični arheologiji, topografiji in geografiji na univerzah v Jeruzalemu. Aktivno je kot prevajalec nekaterih starozaveznih knjig sodeloval je pri novem Standardnem prevodu Svetega pisma (SSP Ljubljana, prva izdaja 1996) in pri nastajanju novega Slovenskega prevoda – Jeruzalemska izdaja (SPJ).
V tokratni oddaji SEDMI DAN gostimo znamenitega dunajskega arhitekta slovenskih korenin Borisa Podrecco, ki sodi med najbolj znane evropske arhitekte. Rodil se je v Beogradu 30.januarja leta 1940; kratek del otroštva je preživel tudi v Ljubljani, mladost v Trstu, že desetletja pa živi in ustvarja na Dunaju. Posebno pozornost v oddaji namenimo njegovemu odnosu do sakralnega v arhitekturi in umetnosti nasploh, njegovemu doživljanju sociokulturne polivalentnosti, pestrostrosti raznoterih jezikovnih in narodnostnih identitet, ki definirajo njegovo celostno pojmovanje sveta, oblikovanje prostora in odnosov… Avtor oddaje Tone Petelinšek.
Pri kenotičnih praksah ali kontemplativnih psihoterapijah gre za izpraznjenje lastnega jaza, da bi se v človeku lahko naselilo Presežno. Kontemplativna psihoterapija svoje uvide in spoznanja črpa iz krščanskega mističnega izročila (Evagrij Pontski, Dionizij Areopagit, Janez Klimak) ter jih skuša prevesti in umestiti v psihoterapijo, kot se izvaja danes. Osrednje vprašanje torej je, kako lahko ti uvidi obogatijo sodobno psihoterapijo, posebno na področju, kjer je ta šibkejša, na primer ko gre za iskanje kreativnih vzvodov in sil v človeku. Gost oddaje je psihiater dr. Borut Škodlar. Pogovor vodi Robert Kralj.
V naši današnji oddaji SEDMI DAN posthumno objavljamo pogovor z znamenitim ameriško-nemškim sociologom slovenskih korenin dr. Thomasom Luckmannom, ki je umrl 10.maja leta 2016… V oddaji SEDMI DAN, v našem arhivu nosi datum 29.maj 2016, je novinar uredništva verskega programa na Radiu Slovenija Marko Rozman s sociologom dr.Franetom Adamom, pripravili pogovor o pomenu blagopokojnega profesorja Luckmana za sodobno družboslovno misel… Thomas Luckmann se je znanstveno dotikal tudi fenomena presežnega, verskega mističnega, religijskega… smisla življenja samega. Njegova raziskovalna področja zajemajo sociologijo znanja, religije, jezika in komunikacije ter filozofijo znanosti. Bil je eden najuglednješih svetovnih predstavnikov sociologije religije in teoretikov sodobne sociologije. Omenimo nekaj njegovih posebej odmevnih del – nekatera so prevedena tudi v slovenski jezik: Družbena konstrukcija realnosti, Problem religije v moderni družbi, Nevidna religija, Življenjski svet in družba, Sociologija jezika, Modernost, pluralizem in kriza smisla : orientacija modernega človeka, Družba, komunikacija, smisel, transcendenca. Rodil se je na Jesenicah leta 1927, mama je bila Slovenka; večino svojega življenja pa je preživel v ZDA, Nemčiji, Avstriji in Švici. Bil je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, častni doktor Univerze v Ljubljani in mnogih drugih univerz po svetu… Pogovor s profesorjem Luckmannom, ki ga zdajle objavljamo premierno, je nastal poleti leta 2006, ko je bil nekaj dni gost mariborske univerze. Pred mikrofon ga je povabil Tone Petelinšek.
Edinstvena pot doživetja Indije in vzhodne modrosti vodi skozi ašrame – posebna duhovna in družbena okolja. Kaj pomenijo za indijske hindujce, budiste in kristjane? Kaj lahko prispevajo k sodobnim kulturam? O tem v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Božič je je za vse kristjane triumfalna zgodba o upanju in radosti bivanja, o družini kot temeljni celici učlovečenja in o tem kako je pravzaprav vsak dan v naših dušah nova božična odločitev – dan podarjenosti in odločitve za dobro, sveto in večno… Gost oddaje jebiblicist, koprski škof dr. Jurij Bizjak. Z njim se je pogovarjal Tone Petelinšek.
Letos mineva štirideset let od smrti pesnika, duhovnika in teologa Vladimirja Truhlarja. V svoji teološki viziji je Truhlar izhajal iz izkustva in se tako v duhu 2. vatikanskega koncila približal doživljanju sodobnega človeka. V oddaji se je Marko Rozman o Truhlarju in njegovem delu pogovarjali z jezuitom Janezom Poljanškom.
Sarajevska Hagáda je ena najstarejših sefardskih hagád na svetu in zagotovo tudi ena najlepših, njena znamenitost pa je okrogla upodobitev Zemlje. Nastala je med leti 1350 in 1380 v Španiji, verjetno v Barceloni. Vsebuje 142 pergamentnih listov iz kozjega usnja s 34-timi celostranskimi iluminacijami in dekoriranim besedilom ter je edini judovski rokopis, v katerem je upodobljen celoten cikel Stvarjenja. Sarajevska Hagáda predstavlja enega od biserov svetovne judovske dediščine in ima neprecenljivo vrednost. Nekaj poudarkov iz predavanja zgodovinarja dr. Marjana Toša, je pripravil Peter Frank.
Šentviška župnija, ki je pomembna za širitev krščanstva na Dolenjskem, sodi med najstarejša slovenska misijonarska središča, hkrati pa začetki kraja segajo v prazgodovino in antiko. V monografiji s podnaslovom 1000 let župnije Šentvid pri Stični je objavljenih 17 prispevkov, ki osvetljujejo zgodovino šentviške župnije od njenih začetkov do danes. Znanstveni zbornik in zgodovino šentviške župnije bosta predstavila urednika monografije Dušan Štepec in Matej Šteh.
Čeprav so se pred vzponom islama v krščanstvo že spreobrnila nekatera arabska plemena, ki so v svojem verskem življenju uporabljala arabščino, se je ta kot knjižni jezik kristjanov začela uveljavljati šele po muslimanskem zavzetju Bližnjega vzhoda. Nenehni boj, da bi izrazili in razglašali krščansko vero v jeziku, ki ga je v veliki meri oblikoval islam, je preko 13 stoletij, dajal poseben značaj krščanskim skupnostim v arabskih deželah. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
S sodelavci območnega odbora Rdečega križa in nadškofijskega Karitasa v Mariboru bomo spregovorili o tem, kako sta v preteklosti naši največji dobrodelni organizaciji uspešno sodelovali in na številnih področjih je tako še danes … Gosta sta: sekretar nadškofijske Karitas Maribor Darko Bračun in član glavnega odbora Rdečega križa Slovenije Slavko Kovačič.
Kako religija omogoča in vpliva na medkulturni dialog, je mogoče raziskovati z več vidikov: z vprašanji o smislu, empatiji in spoštovanju drugosti. Duhovnost je pomembna podlaga, na kateri se lahko začne graditi medkulturni dialog. Zato je treba predstaviti ideje, pojme, teorije in poglede tako teoloških, filozofskih, antropoloških in kulturnih tradicij kot tudi sodobne misli in znanosti. Oddajo sta pripravila Marko Rozman in Robert Kralj
Leta 1967 se je Albanija razglasila za »prvo ateistično državo na svetu«. Brez razlike so bili preganjani katoličani, pravoslavni in muslimani, kleriki, redovniki in laiki, mladi in stari. Albanski mučenci so simbolni mučenci komunizma, stalinizma in celo maoizma, pobiti v obdobju 1945-1974. Ob obletnici njihove beatifikacije se je z novomeškim škofom Andrejem Glavanom pogovarjal Peter Frank.
Neveljaven email naslov