Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cerkvene bratovščine so se v Vzhodni cerkvi pojavile že v 4. stoletju, v Zahodni pa v zgodnjem srednjem veku. Poskušale so odgovoriti na življenjske potrebe članov kot je pomoč pri bolezni in smrti v družini ter vzgoja in šolanje pokojnikovih otrok, spodbujale pa so tudi različne pobožnosti in karitativno dejavnost. Kot so ugotavljali na nedavnem mednarodnem simpoziju, ki so ga pripravili pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, predstavlja raziskovanje cerkvenih bratovščin velik znanstveni izziv tudi za umetnostno zgodovino, saj se njihovo delovanje odraža tako v likovni umetnosti kot v širši kulturni zgodovini.
O delovanju in pomenu bratovščin se je s sodelavkama inštituta dr. Barbaro Murovec in dr. Mijo Oter Gorenčič pogovarjal Peter Frank.
Cerkvene bratovščine so se v Vzhodni cerkvi pojavile že v 4. stoletju, v Zahodni pa v zgodnjem srednjem veku. Poskušale so odgovoriti na življenjske potrebe članov kot je pomoč pri bolezni in smrti v družini ter vzgoja in šolanje pokojnikovih otrok, spodbujale pa so tudi različne pobožnosti in karitativno dejavnost. Kot so ugotavljali na nedavnem mednarodnem simpoziju, ki so ga pripravili pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, predstavlja raziskovanje cerkvenih bratovščin velik znanstveni izziv tudi za umetnostno zgodovino, saj se njihovo delovanje odraža tako v likovni umetnosti kot v širši kulturni zgodovini.
O delovanju in pomenu bratovščin se je s sodelavkama inštituta dr. Barbaro Murovec in dr. Mijo Oter Gorenčič pogovarjal Peter Frank.
Vrednota dobrodelnosti se je po poplavah, ki so to poletje močno prizadele velik del Slovenije, v slovenskem narodu znova prebudila. Med prvimi je poplavljencem odhitel na pomoč tudi duhovnik Martin Golob iz župnije Grosuplje. Kaj sploh zajema beseda dobrodelnost in kako jo uresničevati, da bo pristna in iskrena. Že Jezus je učil, da moramo biti v oporo ubogim in pomoči potrebnim. Vsak dan imamo priložnost, da pokažemo svojo dobroto, še posebno v situacijah, ki nas spremljajo doma in po svetu.
Oddaja Sedmi dan je nastala v uredništvu edine slovenske krščanske televizije TV -EXODUS v Mariboru ob 15-letnici njenega delovanja. Naš gostitelj je njen ustanovitelj in urednik - katoliški duhovnik in vsestranski medijski ustvarjalec Zoran Kodela. Oddajo govori o temi: kako nam mediji pomagajo živeti.
Izteka se prav poseben mesec, saj je ves posvečen Mariji. Največji praznik je Marijino vnebovzetje. Pogovarjali se bomo o tem kaj nam razkriva ta praznik, od kod izvira, ter kakšna je vloga tega posebnega praznika. Spregovorili bomo tudi o tem kako praznik obeležujemo na Slovenskem in kaj nam pomeni ta praznik in kakšno popotnico nam prinaša v liturgičnem letu. Gostili bomo dr. Cecilijo Oblonšek s Teološke fakultete. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.
V oddaji ponavljamo razmišljanje profesorja na Teološki fakulteti, frančiškana dr. Mirana Špeliča o preučevanju Svetega pisma v času patristike. Za cerkvene očete je bilo Sveto pismo temelj vere in vir navdiha.
Gostimo mariborskega nadškofa metropolita mag.Alojzija Cvikla in njegovega tajnika Jureta Sojča, ki sta se pred dnevi udeležila svetovnega srečanja mladih v Lizboni na Portugalskem. Govorili bomo torej o tem kako so mladi povabljeni v življenje Cerkve.
V Oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z religiologom Robertom Levičnikom o vlogi angelov v različnih kulturah. Kako pojmujejo ta bitja med Bogom in človekom?
Kako se pojem svetega udejanja v slovenski ljudski ustvarjalnosti? O presežnem v ljudski umetnosti bo razmišljala akademikinja ddr. Marija Stanonik, ena od utemeljiteljev novodobne slovenske literarne folkloristike; skoraj štiri desetletja je bila zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Smo v počitniškem času. V tem obdobju verni ljudje ne pozabijo tudi na povezanost z Bogom. Poleti po celotni Sloveniji potekajo oratoriji. Gre za vzgojni počitniški programe za otroke, ki ga pripravljajo mladi. Programi se ob tem združujejo z duhovnostjo, ki jo kroji izbran svetopisemski lik. V naš studio smo povabili Tilna Mlakarja, ki deluje kot tajnik Zavod Salesianum, OE Oratorij Slovenija na Rakovniku. Spregovoril nam bo o pripravi in poteku oratorija.
V teh počitniških dneh, ko se številni odpravijo na morje, ponavljamo pogovor z jezuitom Ivanom Brescianijem o duhovnih razsežnostih morja.
Kako se katoliška cerkev sooča z izzivi digitalizacije 21. stoletja? So spletni, radijski in televizijski prenosi bogoslužnih obredov zadostili potrebam vernikom ali pa so le prikladen izgovor, da se svete maše ne udeležimo? Digitalizacija je tukaj in se dotika vseh por javnega življenja, zato se mora nanjo odzvati tudi religija. O prednostih in slabostih digitalizacije v cerkvah se bo Nejc Krevs pogovarjal s tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference dr. Gabrielom Kavčičem.
V Evangeličanski cerkvi Martina Luthra Murska Sobota je na ogled razstava Migracije slovenskih protestantov v zgodnjem novem veku. Razstava je del projekta Zgodbe evangeličanskih migracij. V njem sodeluje deset muzejskih organizacij iz šestih evropskih držav. Razstava v Murski Soboti bo odprta do začetka novembra. Predstavi nam migracijske tokove protestantov v 16. in 18. stoletju; podobnosti in razlike med osrednjeslovensko in prekmursko migrantskima skupnostma. Avtorica razstave - direktorica Zavoda Primoža Trubarja dr. Klaudija Sedar – je razstavo dopolnila s predstavitvijo migracije prekmurskih protestantov v Bethlehem v Pensilvanijo v Združene države Amerike v začetku 20. stoletja. Prekmurci so čez Atlantski ocean odpotovali iz gospodarskih razlogov. Tam so zasnovali močno evangeličansko skupnost; njeno stičišče je bila evangeličanska cerkev svetega Ivana v Betlehemu, kjer je aprila potekala zadnja božja služba v njenih prostorih. Protestanti pa so zapustili sedanja slovenska ozemlja v zgodnjem novem veku iz verskih razlogov.
Danes praznujemo dan državnosti. Pred več kot tremi desetletji je to bil tudi čas sprememb in oblikovanja nove države. Prav zato bomo spregovorili o odnosu države in Cerkve, kaj se je dogajalo pred tem, po tem, temeljne spremembe, ki so nastale in kako so vplivale na vernike na različnih področjih. V naš studio bomo povabili teologa Sebastijana Valentana, doktorja kanonskopravnih znanosti, sodnika pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavca Inštituta za kanonskopravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Kopru so se 17. junija 2023 zbrali najvišji predstavniki veroizpovedi iz 15-tih balkanskih držav. Razpravljali so o miru in sožitju na tem področju.
V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo spomnili blagopokojnega mariborskega pomožnega škofa dr.Vekoslava Grmiča ob stoletnici njegovega rojstva.
Novi prevod dela Božja liturgija, bizantinsko-slovanskega obreda, ki zajema tri izdaje, je izjemen bogoslužni, cerkveni, knjižni in akademski podvig. Dodana vrednost novega tretjega prevoda omenjenega dela v slovenščino je, da ga je kot prvega uradno potrdil Dikasterij za vzhodne Cerkve v Vatikanu. Pobudo za prevod je dal križevski vladika Milan Stipić; v njegovo pristojnost spadajo tudi tri grkokatoliške župnije v Sloveniji. Najnovejši prevod Božje liturgije - enega od temeljnih besedil vzhodnokrščanskega izročila - je plod različnih strokovnjakov ter želi prispevati k študijski in praktični rabi liturgične dediščine; je pa tudi pomemben gradnik v ekumenskem gibanju na tem prostoru.
Na binkoštno nedeljo, gostimo mariborskega nadškofa metropolita mag.Alojzija Cvikla. Binkošti so praznik Svetega duha, predstavljajo rojstvo Cerkve na občestveni in individualni ravni. .
V oddaji bomo gostili profesorico ddr. Ireno Avsenik Nabergoj literarno zgodovinarko in religiologinjo, preučevalko slovenske literature in kulture v evropskem kontekstu. Spoznali bomo zgodbo Marijinega življenja, kot je ohranjena v Svetem pismu, v hagiografskih spisih in razodetjih; osvetlili, od kod izvirajo zametki marijanske pobožnosti v slovenskem prostoru in kako Marija prek umetniških del, še posebej literature, nagovarja slovenskega človeka tudi v današnjem času.
O legalizaciji pravice do pomoči pri samomoru in evtanaziji ter o posledicah, ki bi jih taka odločitev pomenila za posameznika in družbo; o avtonomiji, da vsakdo odloča tudi o načinu svoje smrti; o tem, kaj se skriva v ozadju visoke podpore evtanaziji; in o tem, kako ravnajo duhovniki v krajevnih cerkvah v evropskih državah, v katerih je dovoljena evtanazija ali pa pomoč pri samomoru - o vsem tem moralni teolog dr. Roman Globokar.
Psihoterapevtski postopki so v marsičem v sozvočju z duhovnostjo. Psihoterapija veliko dolguje tudi krščanski mistiki. O prepletu psihoterapije z duhovnostjo ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja s psihologom in psihoanalitikom dr. Borutom Škodlarjem.
Tertulijan je predstavnik zgodnjega severnoafriškega krščanstva. Kaj vse je odlikovalo tega teologa, kako je ščitil nauk pred herezijo in kako bogat duhovni jezik ga je odlikoval? Tertulijan se je rodil v Kartagini in velja za predstavnika neokonzervativnega gibanja zgodnjega tretjega stoletja. Njegovo delo Apologetski, polemični in katehetski spisi je pred kratkim izšlo v slovenskem jeziku. Prevajalca in avtorja spremne besede frančiškana mag. Jana Dominika Bogataja bo gostil novinar Nejc Krevs.
Neveljaven email naslov