Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Paul Zuléhner, avstrijski teolog, sociolog in raziskovalec, ki več desetletij proučuje vernost skozi statistične kazalnike, poudarja, da današnji čas zahteva nov pogled na religioznost. »Konstantinski« način razmišljanja o veri in Cerkvi, ko sta bili politična oblast in Cerkev tesno povezani, po njegovem mnenju ni več vzdržen. Zato predlaga nov, pozitiven, post-konstantinski pogled na vernost.
Dr. Paul Zuléhner, avstrijski teolog, sociolog in raziskovalec, ki več desetletij proučuje vernost skozi statistične kazalnike, poudarja, da današnji čas zahteva nov pogled na religioznost. »Konstantinski« način razmišljanja o veri in Cerkvi, ko sta bili politična oblast in Cerkev tesno povezani, po njegovem mnenju ni več vzdržen. Zato predlaga nov, pozitiven, post-konstantinski pogled na vernost.
Judovstvo ima tudi na Slovenskem stare in globoke korenine. Posebej se bomo dotaknili verskega, kulturnega in družbenega izročila judovstva na Goriškem in ob meji z Italijo. Naš gost bo izjemen poznavalec judovstva in zgodovinar dr. Renato Podbersič.
Umetnost in sveto je v srčiki ustvarjanja uveljavljene slovenske pianistke, tudi izredne profesorice glasbe na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, Adriane Magdovski. Je novorojena kristjanka, in pripada občestvu binkoštnih cerkva na Slovenskem.
Na svečnico je minilo sto let od ustanovitve Prekmurskega seniorata tamkajšnje evangeličanske cerkve. Nastal je po uveljavitvi Trianonske mirovne pogodbe, ko se je deset cerkvenih občin ločilo od Sombotelske evangeličanske škofije. Decembra pa bo minilo stoletje od izida prve številke mesečnika Düševni list. To je bil prvi prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je od tedaj skupaj z Evangeličanskim kalendarijem prinašal versko in kulturno besedo med prekmurske evangeličane. O pomenu obeh obletnic se je Stane Kocutar pogovarjal z odgovorno urednico Evangeličanskega lista dr. Klavdijo Sedar in škofom mag. Leonom Novakom.
Duhovnik v Bolniški župniji v UKC Ljubljana in redovnik v minoritski skupnosti Vladimir Ruffino po zgledu Jezusa Kristusa pomaga bolnicam in bolnikom. V njihovih težkih trenutkih je pomembna verska oskrba in tudi pristen stik ter iskren pogovor. To je številnim trpečim v bolnišnici v tolažbo in jim lajša trpljenje.
Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.
Župnik v župniji Svetega Rešnjega telesa v Mariboru in vodja pastoralne službe mariborske nadškofije Franček Bertolini razlaga o izzivih duhovniškega poklica kot darovanjske povezanosti Boga in človeka, kot visoke šole služenja, sočutja, dobrote in ljubezni.
V petek 7. januarja so v pravoslavnih cerkvah, ki se ravnajo po starem julijanskem koledarju, praznovali božič. Gosta tokratne oddaje, v kateri bomo govorili tudi o celostem sociokulturnem utripu pravoslavja pri nas, prihajata iz občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru – paroh Savo Kosojević in član občestva te cerkve, sicer vsestranski kulturnik, novinar in režiser Rade Bakračević.
V božičnem času ponavljamo pogovor Petra Franka z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom o različnih pogledih na Jezusovo rojstvo in naravo. Najbolj znana herezija je bila v nauku duhovnika Arija, ki je trdil, da se Jezus ni rodil, ampak, da ga je ustvaril Bog Oče, ki je edini pravi Bog.
Danes, na letošnjo četrto adventno nedeljo, goduje blaženi Martin iz Barcelone. Bil je duhovnik in redovnik Frančiškovih manjših bratov-kapucin. Umrl je mučeniške smrti med špansko državljansko vojno. Kot je povedal gost v oddaji, kapucin brat Luka Modic, je blaženi Martin iz Barcelone sledil zgledu Svetega Frančiška Asiškega.
Fortunacijan velja za najzgodnejšega oglejskega cerkvenega očeta, saj je ta modri mož postavil prve temelje latinske krščanske eksegeze. Fortunacijevo delo, ki je nastalo pred petnajstimi stoletji, torej temelji na komentarju evangelijev. Uredil ga je prav gost oddaje frančiškan Jan Dominik Bogataj, izšlo pa je opri Celjski Mohorjevi družbi.
V tokratni oddaji Sedmi dan vam posredujemo nadaljevanje pogovora z znanim slovenskim minoritom patrom Janezom Šamperlom iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija Izdal je okoli 50 različnih publikacij, med njimi tudi dve knjigi o blagopokojnem misionarju patru Mihi Drevenšku.
Adventni čas je za kristjane obdobje premišljevanja tudi o njihovem odnosu do Boga. Kaj vpliva na človekovo formiranje podobe o Bogu v današnji sekularizirani družbi? V kolikšni meri družina vpliva na oblikovanje podobe Boga in kako? V kakšnega Boga danes ljudje verujejo ali ne verujejo? O teh vprašanjih premišljuje teolog, strokovnjak za področje psihologije religije in pastorale ter član katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Drago Jerebic.
V številnih verstvih so poudarjene tudi mistične struje- iskanje Boga, posebno dojemanje duhovnosti. Tako je tudi v judovstvu, ki že stoletja pozna tradicijo mistične poti kabale. O judovski mistiki je v današnji oddaji spregovoril akademik Jože Krašovec.
Naš gost je znani slovenski minorit pater Janez Šamperl iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija. Redovništvo kot visoka šola služenja, sočutja, dobrote in ljubezni.
Thomas Merton je bil eden od najbolj prodornih krščanskih mislecev 20. stoletja. V katolištvo se je spreobrnil že kot odrasel človek in postal trapistovski menih. V oddaji ponavljamo pogovor Roberta Kralja z jezuitom Miranom Žvanutom po Mertonovem pojmovanju molitve, meditacije in kontemplacije.
Tako kot veruješ, tudi živi. To je osrednje sporočilo reformacije, ki je pomembno vplivala tudi na preporod Katoliške Cerkve in velja za enega največjih verskih mejnikov v zgodovini človeštva. V tokratni oddaji Sedmi dan bomo z gostom nekdanjim evangeličanskim duhovnikom Gezo Filo torej odpirali vprašanja povezana z dogodki iz 16. stoletja, ki pa še danes vplivajo na sodobno družbo. Zakaj se je torej sploh zgodila, kako je vplivala na Cerkev in kakšno je sporočilo evangeličanske teologije.
Sv. Pahomij velja za eno osrednjih osebnosti egiptovskega meništva. Njegov predhodnik sv. Anton je ideal meništva videl v samoti, medtem ko je Pahomij zbral menihe v občestva, kjer so skupaj delali in živeli. Naš gost bo dr. Jan Ciglenečki, docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam bo povedal več o tem, kako so bile organizirane meniške skupnosti pod Pahomijevim vodstvom in kakšno je bilo njihovo duhovno življenje.
Novi novomeški škof o pričakovanjih občestva, kako se namerava spoprijeti z upadanjem števila duhovnikov, o morebitni odpravi celibata, vlogi cerkve v družbi in tudi o tem, da je naredila premalo za obsojanje spolnih zlorab
Celjski škof je službo uglednega biblicista in profesorja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani pred meseci zamenjal za pastirsko službo. Kako se je nanjo navadil, katere so njegove prve poteze pri preurejanju celjske škofije in kateri so po njegovem najpomembnejši izzivi slovenske Cerkve v prihodnje.
Neveljaven email naslov