Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od nekdaj so bili mnogi umetniki v službi vladarjev, med samimi vojnimi spopadi pa so bili poleg bolničarjev in vojaških kaplanov tudi tisti tolažniki, ki so krute vojne razmere s svojimi umetniškimi deli prinašali nekaj človeškega. O umetnikih med strelskimi jarki Zgornjega Posočja v prvi svetovni vojni v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Od nekdaj so bili mnogi umetniki v službi vladarjev, med samimi vojnimi spopadi pa so bili poleg bolničarjev in vojaških kaplanov tudi tisti tolažniki, ki so krute vojne razmere s svojimi umetniškimi deli prinašali nekaj človeškega. O umetnikih med strelskimi jarki Zgornjega Posočja v prvi svetovni vojni v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica, objavljamo prvi del pogovora s koprskim stolnim župnikom dr. Primožem Krečičem, ljubiteljem in častilcem Božje besede in umetnosti, zlasti glasbe, besede in podobe. Odprtost v Življenje in Lepoto je njegov življenjski moto; tudi zato je bil izbran za naj osebnost Primorske za leto 2021.
Medtem ko v katoliških, pravoslavnih in luteranskih cerkvah krstijo praviloma male otroke, dojenčke, pa v nekaterih protestantskih cerkvah krstijo predvsem odrasle, ko se ljudje sami odločijo za ta manifestni korak vere v svojem življenju. V tokratni oddaji pričuje nekaj posameznikov iz različnih evangelijskih občestev severovzhodne Slovenije, ki so se nedavno krstili. Torej – krst v vodi kot zavestna odločitev posameznika za življenje v veri.
V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc.
Oddajo posvečamo nedavno preminulemu častnemu evangeličanskemu škofu mag. Gezi Erniši. O njegovi duhovni, intelektualni, teološki in celostni sociokulturni podobi bodo pričali arhivski posnetki. O pokojnem prvem slovenskem evangeličanskem škofu pa bo spregovoril tudi sedanji evangeličanski škof mag. Leon Novak.
Holokavst nad judovskim prebivalstvom predstavlja najbolj mračno obdobje človeške zgodovine. Nacisti so zaradi sovraštva hoteli uničiti Jude tako rasno kot versko. Zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši bo govoril o arhitektu sistematičnega genocida nad Judi Adolfu Eichmannu. Mineva 60 let od Eichmannove usmrtitve, ko je judovska država vzela usodo njegovega življenja v svoje roke in tako ublažila izgubo žrtev holokavsta. Kaj je to pomenilo za svet in kam lahko vodita verska in nacionalna nestrpnost? Govorimo o odprtih ranah in pomenu spominjanja Eichmannovih žrtev, med katerimi je skoraj 20.000 Slovencev.
V krščanskih cerkvah se petdeseti dan po veliki noči spominjajo prihoda Svetega duha, ki se je, kot beremo v Svetem pismu, z vso ognjevitostjo dotaknil zbranih učencev. V ljudski govorici prazniku pri nas rečemo tudi binkošti. O pomenu delovanja Svetega duha v življenju slehernega kristjana in občestva Cerkve kot celote premišljuje protestantski duhovnik, pastor Daniel Grabar, ki je tudi superintendent Zveze Binkoštnih cerkva Slovenije in generalni direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Materi Božji. Zato smo se lahko še bolj poglobljeno spominjali Marije skozi vsakodnevne šmarnične nauke. Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Nabergoj premišljuje o zgodovinskem razvoju podobe o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah s podobo Marije.
Umetna inteligenca je posegla na vsa področja našega življenja in ga močno spreminja. Zato odpira številne etične izzive, na katere bi morali iskati odgovore interdisciplinarno, od inženirjev, programerjev, pravnikov do humanistov in družboslovcev, meni filozof in teolog ter mladi raziskovalec etičnih vidikov novih tehnologij in umetne inteligence na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Jonas Miklavčič. Tudi teologija po njegovem lahko prispeva k bolj moralni uporabi umetne inteligence.
Svetnice in svetniki imajo v katolištvu in tudi pravoslavju pomembno vlogo zavetnikov in priprošnjikov. Prvi krščanski svetniški lik je bila Devica Marija, potem mučenci in ljudje s posebnimi krepostmi. O razvoju koncepta svetništva razlaga frančiškan, brat Domen Iljaš iz romarskega središča Trsat pri Reki.
Zakaj in kako verujem? O tem štirje razumniki iz Slovenskih goric : filozof in fizik Mišel Vugrinec z Zavrha, od tam prihaja tudi ekonomist Stanko Kranfogel, z nami pa bosta tudi mag. Janez Kramberger – župan občine Lenart in upokojeni zgodovinar prof. Aleš Arih iz Maribora. Torej – vera kot milost in zavestna odločitev za Boga.
Kakšen je pomen dela v krščanstvu in kako je z njim povezana teologija v Katoliški cerkvi? Kaj pravzaprav pomeni »ora et labora« v sodobnem pomenu besede in kako ta rek živeti v sodobnem času, kjer prevladuje le eno načelo? To v Rimu, v pripravi na doktorsko disertacijo, raziskuje gost oddaje, katoliški duhovnik Štefan Hosta. Z njim se pogovarja Nejc Krevs.
Ime druge velikonočne nedelje je bela nedelja in izvira še iz starokrščanskih časov. Takrat so novo krščenci, ko so prejeli zakrament Svetega krsta, ves teden po veliki noči prihajali v cerkev v belih oblačilih, kot znamenju čistosti. O razvoju prvih krščanske skupnosti, tako v svetu, kot tudi na slovenskih tleh bo govoril frančiškan brat dr. Miran Špelič profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Velika noč kot največji krščanski praznik z vso globino presežnega potrjuje verujoče v njihovi gotovosti, da je Jezus utelešena Ljubezen Boga, neverujoče pa vabi v razmislek o lastnih dimenzijah bivanja. O teh radostnih razsežjih velikonočne odrešenjske drame govorimo z biblicistom in s prevajalcem Svetega pisma - koprskim škofom dr.Jurijem Bizjakom.
Teološka literatura v slovenščini je bogatejša za dve deli: za prevod knjige francoskega teologa, avtorja relacijske teorije Guya Lafona z naslovom Abraham ali iznajdba vere; delo je iz francoščine v slovenščino prevedel upokojeni teolog dr. Drago Ocvirk; in za spremno študijo tega dela avtorja patra dr. Marija Jožeta Osredkarja; naslov študije je Guy Lafon: Mislec odnosa. Pater Osredkar pojasnjuje Lafonovo teološko misel, ki v središče postavlja odnos, ki rojeva človeka, njegovo razumevanje vere in odnosa z Bogom ter povezavo medčloveških odnosov z vero.
Jeruzalem je že tisočletja svet kraj. Od Davidovega plesa, Mohamedovega nočnega potovanja do Jezusovega prihoda. Judje, kristjani in muslimani si že stoletja delijo to mesto. Z vstopom v čas ramazana, prihodom pashe in Velike noči, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal s patrom Petrom Lavrihom, ki že vrsto let vodi skupine romarjev v Sveto deželo.
Upokojeni mariborski nadškof in profesor na Teološki fakulteti dr.Marjan Turnšek bo spregovoril o postnem času pred Veliko nočjo kot duhovnem izzivu za vsakega kristjana in o našem zgoščenem odgovoru na Jezusovo povabilo v božjo in človeško bližino.
Po vseh škofijah Rimskokatoliške cerkve, tudi v slovenskih, poteka sinoda pod naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Ta se je po odločitvi papeža Frančiška začela jeseni lani v škofijah, končala se bo jeseni prihodnje leto v Rimu. Ta se prvikrat ne dogaja le v večnem mestu v obliki zborovanja škofov, temveč je Frančišek kot prvi papež v zgodovini Rimskokatoliške cerkve spodbudil sinodalno pot, ki naj bi jo prehodili vsi verniki in kleriki. Na njej naj bi prisluhnili drug drugemu, se slišali in upoštevali. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je kot svoj kamenček na sinodalni poti organizirala simpozij pod naslovom Sinodalnost Cerkve. Na njem sta med drugim ljubljanski nadškof Stanislav Zore, tudi veliki kancler ljubljanske teološke fakultete, ter biblicist, profesor na omenjeni fakulteti in celjski škof Maksimilijan Matjaž predstavila temelje sinodalnosti Cerkve v Svetem pismu.
Nemška teologija ali Theologia Deutsch je spis neznanega avtorja nemške mistične krščanske teologije. V ponovljeni oddaji ga bo razčlenil filozof Gorazd Kocijančič.
Post ni nekaj temačnega, noben napad na nas same, nikakršno samokaznovanje. Postni čas je prav tako nekaj lepega. Postni čas je kot razsežnost sprave med Bogom in človekom. Pogovarjali, se bomo o tem kako so na to gledali v zgodovini in do kakšnih sprememb je prihajalo in kako se je pomen posta ohranil do danes. Prav zato smo v našo sredo povabili, patra Nikolaja Arackija Rosenfelda, ki je Asistent pri katedri za liturgiko na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Pred začetkom postnega časa ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Sebastjanom Kristovičem njegovi knjigi, o tem, kako sta se z vprašanjem smisla trpljenja ukvarjala Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Friedrichu Nietzche.
Neveljaven email naslov