Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Akademski slikar Tone Kralj je med svojim delovanjem poslikal več kot 40 cerkva na Primorskem. Gre predvsem za biblično in protifašistično motiviko. Njegovo delo je financirala tudi primorska duhovščina, saj je stremela k temu, da se v cerkvah ob Rapalski meji nariše etnična meja in s tem označi slovenski etnični prostor. Gre za fenomen ideološke markacije, ki v Evropi nima primerjave.
Akademski slikar Tone Kralj je med svojim delovanjem poslikal več kot 40 cerkva na Primorskem. Gre predvsem za biblično in protifašistično motiviko. Njegovo delo je financirala tudi primorska duhovščina, saj je stremela k temu, da se v cerkvah ob Rapalski meji nariše etnična meja in s tem označi slovenski etnični prostor. Gre za fenomen ideološke markacije, ki v Evropi nima primerjave.
Približuje se božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Odrešenika. V adventnem času se prebuja krščansko upanje, veselje in radost, ki pa se lahko zlahka ujamejo v pasti potrošništva in instantne komercializacije božičnega časa. O pomenu in vrednotenju adventa ter občestvenem povezovanju posameznikov, družin in skupnosti premišljuje teolog Benjamin Siter.
Letošnji Nikodemovi dnevi – organizirata jih Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Katoliška mladina – so se osredotočili na kritično mišljenje v politiki, Cerkvi in medijih. Kaj je kritično mišljenje? Kakšen je odnos Katoliške cerkve do kritičnega mišljenja in ali je znotraj njene hierarhične strukture sploh mogoče vzpostaviti kritično presojo v odnosu med duhovniki in verniki? Kako privzgojiti pri otroku odnos do Boga, Cerkve tudi v luči kritičnega premišljevanja? Na ta vprašanja odgovore iščejo: katoliški duhovnik dr. Gašper Kočan, dr. Barbara Simonič iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, voditelj Družine in življenja, filozof in teolog Benjamin Siter ter filozof in novinar pri Domovini Urban Šifrar.
Duhovnik Jure Sojč, voditelj odbora za mlade mariborske nadškofije in osebni tajnik nadškofa metropolita mag. Alojzija Cvikl na drugo letošnjo adventno nedeljo poudarja, da so mladi upanje Cerkve in jih je treba povabiti v njeno rodovitno občestvenost.
Kakšen je pomen adventnega časa, od kod izvira, ter kakšna je vloga tega časa v liturgičnem letu? Spregovorili bomo tudi kako se odvija pri nas na slovenskih tleh in kako se je odvijalo skozi zgodovino in kaj ta poseben čas prinaša kristjanom. Gostili bomo asistentko dr. Cecilijo Oblonšek, ki predava na Teološki fakulteti v Ljubljani
Država Izrael je razpeta med demokratičnimi in verskimi načeli, ki zaznamujejo državo vse od njenega nastanka. Ali lahko Izraelu opravičeno rečem judovska država? Kakšen je vpliv judovstva na državo in kakšno moč imajo verske stranke v političnem prostoru? Novinar Nejc Krevs bo odgovore iskal z zgodovinarjem in izjemnim poznavalcem države Izrael dr. Renatom Podbersičem mlajšim.
V nedeljo 13.11.2022, obeležujemo že 6.svetovni dan ubogih. Že Jezus je bil začetnik delovanja za dobro, sveti Frančišek pa je ljudi navduševal za pomoč zapostavljenim. Kje lahko zdaj kristjani in kristjanke največ prispevamo za pomoč ubogim s svojim delovanjem in darovi? O tem se bo Matjaž Vidmar pogovarjal s kapucinom, bratom Dominikom Papežem, ki živi v kapucinski skupnosti v Štepanji vasi v Ljubljani. Je tudi prostovoljec v hospicu in pomaga župnijski Karitas.
Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas trenutno registriranih 63 cerkva in drugih verskih skupnosti, od katerih ima največ pripadnikov Katoliška cerkev. Sledita ji Islamska skupnost in Srbska pravoslavna cerkev. Verska svoboda je temeljna človekova pravica, ki jo v Sloveniji zagotavljata 7. člen ustave Republike Slovenije in zakon o verski svobodi. Dokumenta zagotavljata svobodo veroizpovedi in določata, da uživajo vse verske skupnosti enake pravice. Gre za svoboščini, ki ju ščitijo vse demokratične države, pa tudi mednarodne deklaracije. Stanje na področju verske svobode – religiologi govorijo o religijski svobodi – je v Sloveniji zadovoljivo, v vsakdanjem življenju pa verniki različnih veroizpovedi ne morejo v polnosti uresničevati pravice do veroizpovedi. Katera so ta področja, izpostavljajo jih religiologa, profesorja z Univerze v Ljubljani dr. Anja Zalta s Filozofske fakultete in dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene verski ter katoliški duhovnik, pater dr. Mari Jože Osredkar, tudi profesor na ljubljanski Teološki fakulteti; njihovi oceni se pridružuje še nekdanji mufti Islamske skupnosti v Sloveniji, zdajšnjega sarajevskega muftija ter profesor na sarajevski fakulteti islamskih znanosti dr. Nedžad Grabus. Mufti Grabus razpravo o verski svobodi postavlja tudi v širši evropski politični kontekst; poudarja, da Evropa ni povsem nevtralna na verskem področju; izpostavlja politične stranke, ki svojo agendo utemeljujejo na krščanskih vrednotah, ravnajo pa nasprotno kot njihov verski poglavar papež Frančišek.
Judovski kralj Salamon spada med najbolj vplivne osebnosti Stare zaveze. Ni bil samo voditelj judovskega ljudstva, ampak tudi znan modrec. O njem premišljuje akademik dr. Jože Krašovec.
II. vatikanski koncil je bil prelomen v življenju sodobne katoliške cerkve. Papež Janez XXIII. ga je odprl pred šestdesetimi leti. Trajal je kar tri leta in prinesel številne reforme. O delu tega pomembnega koncila se je Matjaž Vidmar pogovarjal s katoliškim duhovnikom Anžetom Cunkom.
Ena najopaznejših osebnosti Svetega pisma, Stare zaveze, je sveti Abraham. O njegovem življenju, on in njegova družina so pravzaprav del prvega svetopisemskega ljudstva, premišljuje teolog dr. Matjaž Celarc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Izpostavljamo tudi njegovo delovanje in družbeni prispevek, ki ga je dal kot začetnik vere, ki se je razvijala in oblikovala v zgodovini. Za poseben zgled pa sta njegovo popolno zaupanje in vera, s katero je sledil Gospodu.
O izzivih duhovniškega poklica premišljuje katoliški duhovnik Damjan Mlinarič, član Pastoralne zveze župnij v Slovenj Gradcu. Prihaja iz ateistične družine, najprej je študiral računalništvo, v tretjem letniku študija pa je doživel spreobrnjenje v okviru gibanja Prenova. Začel je študirati teologijo in pozneje opravljati poslanstvo duhovnika.
Judje vstopajo v praznični čas. Kakšno je versko izročilo judovskih praznikov roš hašana, po hebrejskem koledarju gre za novo leto, in jom kipurja, ki simbolno naznanja očiščenje grehov in spravo z Gospodom. Kje so tu vzporednice s kesanjem v krščanstvu, zakaj je za Jude tako pomemben ta dan in od kod izvira skovanka grešni kozel, o teh vprašanjih premišljuje ukrajinski znanstvenik judovskih korenin dr. Jevgenij Gorešnik iz Inštituta Josef Stefan.
Za nami je začetek veroučnega leta in tudi katehetska nedelja in zaključek tedna mladih. Kako mladim pri veroučnih srečanja lahko ponudimo spodbudo za krsˇcˇansko zˇivljenje in udejstvovanje? Izpostavili bomo ključno vlogo katehetov, ki poučujejo. Kako se teološka vsebina ubesedi v veroučnih naukih in do kakšnih sprememb je prihajalo skozi zgodovino, ter kako pomembno vlogo imajo mladi v zˇupnijah? Gost v oddaji bo duhovnik doc. dr. Andrej Šegula s Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Od 13. do 15. septembra v kazahstanski prestolnici Nursultanu poteka sedmi svetovni kongres verskih voditeljev svetovnih in tradicionalnih religij. Verski voditelji govorijo o njihovi vlogi pri družbenem in duhovnem razvoju človeštva po epidemiji. Kongresa se udeležuje tudi papež Frančišek. Geslo njegovega tokratnega apostolskega potovanja je Glasniki miru in edinosti. O pomenu tokratnega srečanja verskih voditeljev in medverskega dialoga v svetu in tudi v Sloveniji premišljujeta ljubljanski škof dr. Anton Jamnik in mufti Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić.
Mariji posvečena cerkev na Planinski gori v občini Postojna je bila v preteklosti in je še danes cilj številnih romarjev iz Notranjske, Dolenjske, Istre, Tržaške, Goriške in Tolminske, vse bolj pa postaja priljubljena tudi na Gorenjskem. Ker gre za pomembno cerkev, je bilo o njej že veliko napisanega in povedanega, kar avtorica oddaje umetnostna zgodovinarka mag. Simona Kermavnar povzema ter hkrati dodaja nekaj manj znanih dejstev in spoznanj. Tudi o kapeli okroglega tlorisa v njeni neposredni bližini ter cerkvi sv. Duha ob vznožju Planinske gore, ki je od leta 1943 ruševina.
Papež Frančišek želi temeljito spoznati stanje v Katoliški cerkvi, zato je sprožil sinodo najprej na ravni škofij, potem na ravni celin in s koncem oktobra prihodnje leto z velikim zborom v Vatikanu. Nedavno so najbolj odgovorni za njen potek, med njimi je bil tudi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, predstavili dokument s prvimi izsledki slovenske škofovske sinode, ki je potekala od oktobra lani. Kot so povedali, je sinoda doživela lep sprejem.
V drugem delu pogovora Nejca Krevsa z akademikom, večkratnim doktorjem znanosti Jožetom Krašovcem bomo orisali portret junaka Davida, ki je bil kralj z vrlinami in napakami in tudi goreč judovski vernik in v Stari zavezi predstavlja eno od poglavitnih osebnosti.
Pred največjim Marijinem prazniku Vnebovzetju Device Marije bo asisent na Teološki fakulteti cistercjian dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld razložil pomen tega zelo starega krščanskega praznika. Med katoličankami in katoličani je zelo priljubljen in na ta dan 15. avgusta množično romajo v Marijina svetišča, saj Marija velja za zavetnico in priprošnjico.
Islam je zelo vplival na špansko umetnost. Alhambra je eden od primerov izjemne arhitekture. O tem biseru govori umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič.
Jezuit g. Damjan Ristić, ravnatelj jezuitskega kolegija v Ljubljani, predavatelj na TEOF in skrbnik Mednarodne katoliške skupnosti v Ljubljani bo predstavil teologiji, življenje, vsebino duhovnih vaj, znamenitega ustanovitelja Družbe Jezusove -jezuitov Ignacija Loyolskega. Osredotočil se bo tudi na njegovo delovanje in prispevek v družbi, ter na današnje delo redovnikov v Družbi Jezusovi.
Neveljaven email naslov