Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Križ je eden najstarejših človekovih simbolov in ga poleg pike, kroga in kvadrata uvrščamo med tako imenovane »temeljne simbole«. Zaradi svoje grafične preprostosti in univerzalnosti se je uveljavil že pred krščanstvom. V antičnem Rimu je bil križ kruta naprava za mučenje sužnjev in zločincev, zato v prvih stoletjih tega simbola pri kristjanih skorajda ne najdemo. Iz znamenja ponižanja in smrti pa je križ sčasoma postal simbol Jezusovega vstajenja in slave. O simbolu križa se je z dr. Robertom Petkovškom pogovarjal Peter Frank.
Islamski mistik in filozof Abu Hamid Muhhammad al Ghazali velja za enega najpomembnejših mislecev v celotni islamski duhovno-intelektualni zgodovini. Ob izidu dela Rešitelj iz zablode se bomo s prevajalcem Raidom Al Daghistanijem pogovarjali o filozofijo, teologiji, mistiki in ezoteriki, kot jo je al Ghazali dojemal v svojem času 11. in 12. stoletja. Oddajo vodi Marko Rozman.
Čeprav krščanstvo izhaja iz judovstva, je Sveta Trojica koncept, ki ga judovstvo še ni poznalo. Verska resnica, po kateri je Bog troedin v osebah Očeta, Sina in Svetega Duha, je bila razglašena leta 325 na prvem ekumenskem koncilu v Niceji in je še danes dogmatični temelj krščanske vere. Osrednjega vprašanja krščanstva, nerešljive enačbe, kako so tri božje osebe lahko en sam Bog, se je lotil tudi sv. Avguštin v monumentalnem delu »O Trojici«, kateremu je posvetil kar dve desetletji svojega življenja. O Avguštinovem umevanju trinitarične skrivnosti se je s patrom dr. Miranom Špeličem pogovarjal Peter Frank.
Bolj kot literatura in umetnost, tržaškega Pisatelja – dobitnika letošnje nagrade Državljan Evrope – zanima smisel človekovega bivanja. Koliko je človek svoboden? Zakaj trpljenje in smrt? Kako je lahko Bog dober ob vsem hudem, ki se danes dogaja po svetu? To so vprašanja, s katerimi se vedno znova spopada Alojz Rebula.
V burno 16. stoletje se je z velikimi črkami zapisala tudi Španka Terezija iz Avile. Hude telesne in duhovne preizkušnje so jo privedle na rob smrti, a to je bila le pot do globoke mistične izkušnje. Tenkočutna poznavalka človekove duše in notranjih bojev je čez nekaj stoletij postala Terezija Velika.
Profesor dogmatične teologije Anton Strle je bil eden najpomembnejših teologov 20. stoletja pri nas. Ljudje so ga poznali kot tihega in skromnega človeka, ki je s svojim asketskim življenjem vzbujal spoštovanje. Ob 100 letnici rojstva bomo spregovorili o osebnosti duhovnika, teologa, prevajalca in – za marsikoga tudi svetnika – Antona Strleta, za katerega tudi že teče postopek za beatifikacijo. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Prevodi Svetega pisma v različne evropske jezike odsevajo kulturne, verske, politične in družbene razmere v posamezni državi ali skupnosti. Dežele, v katerih je bilo Sveto pismo zgodaj prevedeno v domači jezik, naj bi dosegle tudi višjo stopnjo človeškega razvoja. Zato je v svetovnem merilu nekaj posebnega, da se majhen slovenski narod uvršča na 14. mesto najstarejših celotnih prevodov Svetega pisma. Kako nastaja najnovejši slovenski prevod po zgledu slovite Jeruzalemske Biblije in s kakšnimi izzivi se srečujejo prevajalci, se je z dr. bibličnih ved, akademikom Jožetom Krašovcem pogovarjal Peter Frank.
Ob svetovnem dnevu religij se bomo vprašali kakšna je vloga religije v sodobni sekularizirani družbi na Zahodu kot tudi drugje v svetu. Ob številnih napetostih v svetu je razprava o tem še toliko bolj pomembna. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Češki protestantski teolog Anton Chráska je od leta 1896 do 1922 deloval med Slovenci kot osrednja osebnost protestantizma. Njegovo najpomembnejše delo je tako imenovana Cháskova Biblija, slovenski prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov. Mogočno delo iz leta 1914 je prvo po Dalmatinu, ki je izšlo kot celota v eni knjigi. Prav tako je Chráska prvi, ki je pripravil z referencami opremljeno Sveto pismo Stare in Nove zaveze po vzoru češke Kralicke Biblije.
Nedavno je izšel prevod knjige v slovenskem jeziku, kjer se zrcalijo teološka antropologija papeža Janeza Pavla II. in vse njegovo delovanje v času papeške službe. O čem konkretno piše kardinal Angelo Scola v knjigi Poročna skrivnost, prisluhnite v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
»Tudi danes je preveč situacij, v katerih se s človeškim bitjem ravna kot z objektom…ki ga lahko sprogramiramo in zavržemo ko ni več uporaben; bodisi zaradi slabotnosti, bolezni ali starosti.« Za kakšno dostojanstvo človeka, se mora zavzemati današnja Evropa? Se je spraševal papež Frančišek v svojem govoru, poslancem Evropskega parlamenta.
Že več stoletij se astronomi prepirajo ali se je na dan Jezusovega rojstva res na nebu pojavila zvezda. Že od nekdaj je veljalo, da se pomembni ljudje ne rodijo brez posebnega znamenja na nebu. Za kakšen nebesni pojav torej gre? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Argentinski kardinal Jorge Mario Bergoglio je veljal za umirjenega, tihega, skoraj nekoliko introvertiranega človeka. Izogibal se je medijem, širša argentinska javnost ga ni poznala. Z izvolitvijo na mesto rimskega škofa pa se je marsikaj spremenilo. Z nasmeškom in spontanostjo je, kot papež Frančišek, v enem večeru osvojil ves svet. Če njegov revolucionarni slog še naprej navdušuje ljudi različnih prepričanj, pa po drugi strani povzroča negotovost v delu kurije. V tokratni oddaji Sedmi dan bo o osebnosti papeža Frančiška govorila avtorica knjige Od Benedikta do Frančiška, Mojca Širok.
V Cerkvi na Slovenskem čez dobro desetletje pričakujejo občutno zmanjšanje števila duhovnikov. Iz tistih dežel, kjer je pomanjkanje že sedaj veliko, prihajajo opozorila, da vse to občutno vpliva na delo duhovnikov. O tem, kakšna bo njihova vloga v prihodnosti v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V Cerkvi na Slovenskem čez dobro desetletje pričakujejo občutno zmanjšanje števila duhovnikov. Iz tistih dežel, kjer je pomanjkanje že sedaj veliko, prihajajo opozorila, da vse to občutno vpliva na delo duhovnikov. O tem, kakšna bo njihova vloga v prihodnosti v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Ena najzačilnejših podob prvega krščanstva predstavlja rimska mučenka sveta Cecilija. Kako velik pomen je imela v prvi Cerkvi, kaže dejstvo, da je v kripti pokopana med papeži, škofi in mučenci. Poznamo pa jo predvsem kot zavetnico glasbe. O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Plenus venter non studet libenter«, poln trebuh noče študirati, pravi škof dr. Smej, ki v 93. letu še vedno piše znanstvene članke, predava, prevaja iz grščine in latinščine ter počne še veliko drugega. Priljubljeni mariborski pomožni škof nagovarja s svojo skromnostjo in asketskim življenjem.
Svetovna luteranska zveza (SLZ) je združenje nacionalnih in regionalnih krščanskih Cerkva, ki slonijo na luteranskem izročilu. Zveza (sprva društvo) je bila ustanovljena leta 1947 v Lundu na Švedskem. Trenutno je vanjo vključenih 144 cerkva iz 79 dežel, to je približno 72 milijonov kristjanov. O temeljnih izhodiščih in ciljih SLZ častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, mag. Geza Erniša.
»Delaj dobro, varuj se hudega« je temeljno etično načelo, ki ga najdemo v vseh velikih religijah. Dejanja imajo svoje posledice; dobro se vrača z dobrim, hudo s hudim. To naj bi človek občutil že v zemeljskem življenju, še posebej pa v posmrtnem življenju. Katoliška eshatologija govori o treh stopnjah posmrtnega življenja. Nebesa in pekel naj bi bila dokončni stopnji bivanja duše, vice pa le prehodno stanje na poti v nebesa. Gost: patrolog p. dr. Miran Špelič. Vir fotografije: wikimedia commons
Odnos do drugače verujočih je ena od osrednjih tem v Trubarjevih spisih. Ti so pravi kalejdoskop individualnih in stereotipnih slovenskih pogledov na »turško vprašanje«. Če so bili Turki za bolj radikalne nemške reformatorje sovražnik številka ena, je Trubarjev pogled večplasten. S kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem se je pogovarjal Peter Frank.
Neveljaven email naslov