Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomaž More je bil pravnik, pisatelj, politik in človek Boga. Bil je predan Bogu, a je kot laik živel z nogami na trdnih tleh
Tomaž More ali po angleško Thomas More je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom Utopija. Gre za eno najvplivnejših del na pragu novega veka. V oddaji se ne bomo posvetili toliko Utopiji, temveč njenemu avtorju. Tomaž More je bil pravnik, pisatelj, politik in človek Boga. Bil je predan Bogu, a je kot laik živel z nogami na trdnih tleh. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. O življenju in delu Tomaža Mora, ki ga je leta 1935 katoliška Cerkev razglasila za svetnika, se bomo pogovarjali z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. Lilijano Žnidaršič Golec.
»Je Tomaž More junaški mučenec, genialni vizionar, blagi humanist ali resni inkvizitor? Mož, ki je bil leta 1935 razglašen za svetnika, od leta 2000 pa ga častijo kot zavetnika političnih voditeljev, ima tudi poteze žalostnega popravljavca krivic, ki bi ga lahko občudovali v kakem uspešnem zgodovinskem romanu. Avtorja Utopije pravzaprav še nikoli nismo tako zavzeto preučevali; Morova osebnost je pač zapletena in vznemirljiva«.
Marie-Claire Phélippeau: Tomaž More, str. 17.
Tomaž More je bil pravnik, pisatelj, politik in človek Boga. Bil je predan Bogu, a je kot laik živel z nogami na trdnih tleh
Tomaž More ali po angleško Thomas More je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom Utopija. Gre za eno najvplivnejših del na pragu novega veka. V oddaji se ne bomo posvetili toliko Utopiji, temveč njenemu avtorju. Tomaž More je bil pravnik, pisatelj, politik in človek Boga. Bil je predan Bogu, a je kot laik živel z nogami na trdnih tleh. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. O življenju in delu Tomaža Mora, ki ga je leta 1935 katoliška Cerkev razglasila za svetnika, se bomo pogovarjali z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. Lilijano Žnidaršič Golec.
»Je Tomaž More junaški mučenec, genialni vizionar, blagi humanist ali resni inkvizitor? Mož, ki je bil leta 1935 razglašen za svetnika, od leta 2000 pa ga častijo kot zavetnika političnih voditeljev, ima tudi poteze žalostnega popravljavca krivic, ki bi ga lahko občudovali v kakem uspešnem zgodovinskem romanu. Avtorja Utopije pravzaprav še nikoli nismo tako zavzeto preučevali; Morova osebnost je pač zapletena in vznemirljiva«.
Marie-Claire Phélippeau: Tomaž More, str. 17.
V angleškem zgodovinopisju velja sv. Beda Častitljivi za najbolj znanega srednjeveškega zgodovinarja, saj je bila njegova Cerkvena zgodovina zelo pomembna za razvoj angleške nacionalne identitete in oblikovanje angleškega naroda. V svojem monumentalnem delu opisuje spopad med keltskim in rimskim krščanstvom ter dogodke, po katerih so na britansko ozemlje preseljena germanska plemena proti koncu 6. in na začetku 7. stoletja sprejela krščanstvo. Po njegovi zaslugi je računanje let po Kristusu postalo najbolj razširjeno v srednjem veku in se je ohranilo vse do današnjih dni.
Letos mineva 500 let od rojstva ene najbolj znanih žensk 16. stoletja, pa tudi ene izmed najbolj izstopajočih literarnih osebnosti obdobja španske »zlate dobe«, sv. Terezije Avilske. O tem, kako sta si španska mistikinja in filozof Ludwig Wittgenstein – kljub zgodovinski oddaljenosti in nazorskim razlikam – pravzaprav podobna pri iskanju jezikovne poti, da bi ubesedila svoje temeljne miselne in življenjske uvide, poslušajte v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V Ljubljani so se jezuiti za stalno naselili leta 1597 in takoj začeli graditi kolegij – prvo visokošolsko ustanovo na področju današnje Slovenije. Sredi 17. stoletja se je v njem šolalo okrog 700 otrok, v začetku 18. stoletja pa že več kot 900. Vzpostavili so napreden vzgojno-izobraževalni sistem, ki je močno prekašal prejšnje šolske strukture in v pedagoške aktivnosti vnesel nove poudarke.
Janez Evangelist Krek je bil ena najpomembnejših osebnosti na političnem, gospodarsko-socialnem in izobraževalnem področju v začetku 20. stoletja. Ob poučevanju fundamentalistične teologije in tomistične filozofije na ljubljanskem bogoslovju se je uveljavil tudi kot publicist, organizator in politik. Velja za začetnika katoliškega socialnega nauka, saj je na podlagi okrožnice Rerum Novarum papeža Leona XIII. zahteval večjo dejavnost Cerkve pri reševanju socialnih vprašanj.
Edinstvena pot doživetja Indije in vzhodne modrosti vodi skozi ašrame – posebna duhovna in družbena okolja. Kaj pomenijo za indijske hindujce, budiste in kristjane? Kaj lahko prispevajo k sodobnim kulturam? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Škof Anton Bonaventura Jeglič velja za enega najdejavnejših škofov v malo več 550-letni zgodovini ljubljanske škofije in eno ključnih osebnosti prve tretjine 20. stoletja. Svoj čas je zaznamoval ne le v cerkvenih krogih, ampak tudi na političnem, kulturnem, delavskem, šolskem in na gospodarskem področju. Čeprav je bil Jeglič vsestranska osebnost, je v svojem dnevniku potožil, da nima človeka, ki bi se mu lahko popolnoma zaupal in mu povedal svoje preizkušnje in dvome. Zato je njegov edini pravi zaupnik postal njegov dnevnik, v katerem piše tudi o svojih razmišljanjih, načrtih, dilemah, stiskah in strahovih.
Krščanstvo se v družbenem okolju predstavlja kot posrednik vere in odpuščanja. Podobne cilje pa si zastavlja psihoterapija, ko si prizadeva izboljšati in ohranjati človekovo duševno zdravje. Stališča, ki se kažejo v odnosu psihoterapije do tradicionalnih duhovnih prizadevanj – vključno s krščanskimi – so lahko zelo različna. O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Človek je dialoško bitje, ki se skozi besedo razodeva in oblikuje. Hkrati ni zgolj dajalec, je tudi prejemnik. Tako z drugimi odkriva življenje, poglablja odnose in postaja eno. Dialog kot prostor transcendentnega in presežnega predstavlja področje, kjer človek postaja človek. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Najstarejša krščanska besedila izvirajo iz vrst Jezusovih učencev in drugih sodobnikov, ki so širili njegov nauk. Večino teh besedil je Cerkev sprejela kot svete knjige v kanon Nove zaveze, nekatera pa so dobila predznak spornosti. Tako imenovana apokrifna besedila kljub temu kažejo veliko oznanjevalno sorodnost s kanoničnimi spisi in so rezultat istega vrenja, ki ga je povzročilo življenje in delovanje Jezusa iz Nazareta.
Anton Martin Slomšek je poznan kot zavetnik učiteljev, vzgojiteljev in katehetov. V Društvu katoliških pedagogov Slovenije vsako leto ob njegovem godu pripravijo raznovrstne izobraževalne vsebine, ki so namenjene vsem pedagogom. Kakšno je poslanstvo sodobnega katoliškega pedagoga in kako se prepleta s krščanskim naukom?
Nedavno se je na Otočcu končala pravoslavna konferenca, na kateri so obravnavali tematiko preučevanja religije in kultov. V povezavi s tem in še drugimi aktualnimi tematikami se bomo pogovarjali z aktualnim patriarhom zagrebško-ljubljanske metropolije Porfirijem Perićem. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
»Imej srce, polno sočutja do revežev, bednih in nesrečnih, ter jim po svoji moči pomagaj in jih tolaži. Za vse imetje, ki ti ga je dal Bog, se mu zahvaljuj, da boš vreden še več prejeti. Do svojih podložnikov bodi pravičen, tako da se držiš poti pravice, ne da bi zašel na desno ali na levo; in vedno bodi bolj na strani reveža kot bogatina, dokler se nisi prepričal o resnici. Trudi se, da bosta pri vseh tvojih podložnikih vladala pravičnost in mir …« Ta naročila je svojemu sinu v oporoki zaupal francoski kralj Ludvik IX., ki je bil že nekaj let po smrti razglašen za svetega. Kako je mogoče biti svetnik tudi na kraljevskem prestolu?
Papež Frančišek je pred kratkim reformiral kanonski postopek o primerih ugotavljanja ničnosti zakona, kot ga določa Zakonik cerkvenega prava. S prenovo želi pospešiti sam postopek in ga narediti dostopnejšega. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Jezuitska služba za begunce je mednarodna organizacija, katere glavni namen je pomagati prebežnikom, prosilcem za mednarodno zaščito, beguncem in migrantom. Na kakšen način zagovarjajo njihove pravice in kakšna je vloga organizacije danes, prisluhnite v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V okviru univerze Ansgar na jugu Norveške je v začetku avgusta potekal znanstveni simpozij o svetopisemskih perspektivah medreligijskih odnosov. Posveta se je udeležilo 15 priznanih strokovnjakov Svetega pisma iz Danske, Kanade, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Švedske, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Iz Slovenije je bil povabljen podpredsednik SAZU, dr. Jože Krašovec, ki je bil med vsemi tudi edini katoliški biblicist. V svojem prispevku se je osredotočil na vprašanja novejših poskusov zbliževanja teoloških pozicij Katoliške in protestantskih cerkva.
Evangeličanski duhovnik in senior Leopold Hari je vse do upokojitve služboval v Murski Soboti. Poleg dušnopastirskega dela se je posvečal tudi humanitarni dejavnosti in literarnemu ustvarjanju, zaradi česar je v povojem času prišel v konflikt s takratno komunistično oblastjo.
Evangeličanski duhovnik in senior Leopold Hari je vse do upokojitve služboval v Murski Soboti. Poleg dušnopastirskega dela se je posvečal tudi humanitarni dejavnosti in literarnemu ustvarjanju, zaradi česar je v povojem času prišel v konflikt s takratno komunistično oblastjo.
Marijina romarska pot je del mednarodne kulturne romarske poti, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje na Hrvaško. Pomemben del poti poteka po Kozjanskem parku, ki je eno najstarejših in najobsežnejših zavarovanih območij v Sloveniji. Več v pogovoru z vodjo projekta Tatjano Zalokar.
Kdo je osebnost, po kateri se imenuje krščanstvo? Na to vprašanje skuša odgovoriti Hans Küng v knjigi Jezus. Nanj odgovarja kot znanstvenik in človek, ki je vse življenje predano služil teološki znanosti. Do kakšnih dognanj je prišel, prisluhnite v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Rusko meništvo v vsej zgodovini, od uradnega sprejema krščanstva v letu 988 do današnje sodobne Rusije, predstavlja pomemben konstitutivni del zavesti ruskega človek. O ruskem meništvu v misli in življenju F.M. Dostojevskega v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Neveljaven email naslov