Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako so lahko nacisti po eni strani izvajali grozodejstva, po drugi strani pa so imeli ljubeč odnos do svojih otrok?
Kako so lahko nacisti po eni strani izvajali grozodejstva, po drugi strani pa so imeli ljubeč odnos do svojih otrok? »Narobe bi bilo misliti, da so se nacisti imeli za moralne pošasti,« opozarja belgijski profesor dr. Didier Pollefeyt iz Fakultete za teologijo in religiologijo v Leuvenu, ki že več kot trideset let preučuje etiko po holokavstu. V svoji analizi ugotavlja, da Nemci niso nenadoma izgubili moralnega kompasa in tudi niso izvajali genocida zaradi nemoralnih hotenj, ampak so za legitimacijo svojih dejanj uporabljali strogo nacistično etiko, pri kateri sta dobro in zlo sprevržena v njuno nasprotje.
Vemo, da je ena od Einsatzgruppen na Poljskem prejela ukaz za usmrtitev 3.000 Judov in Ciganov na božični večer leta 1943. Komandir te enote je ukaz izvedel hitreje kot je bilo to običajno, da so se lahko njegovi vojaki udeležili polnočne maše in proslavljali božič. Kako lahko ubijaš ljudi in sediš pri maši dve uri pozneje?
Foto: Peter Frank
897 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Kako so lahko nacisti po eni strani izvajali grozodejstva, po drugi strani pa so imeli ljubeč odnos do svojih otrok?
Kako so lahko nacisti po eni strani izvajali grozodejstva, po drugi strani pa so imeli ljubeč odnos do svojih otrok? »Narobe bi bilo misliti, da so se nacisti imeli za moralne pošasti,« opozarja belgijski profesor dr. Didier Pollefeyt iz Fakultete za teologijo in religiologijo v Leuvenu, ki že več kot trideset let preučuje etiko po holokavstu. V svoji analizi ugotavlja, da Nemci niso nenadoma izgubili moralnega kompasa in tudi niso izvajali genocida zaradi nemoralnih hotenj, ampak so za legitimacijo svojih dejanj uporabljali strogo nacistično etiko, pri kateri sta dobro in zlo sprevržena v njuno nasprotje.
Vemo, da je ena od Einsatzgruppen na Poljskem prejela ukaz za usmrtitev 3.000 Judov in Ciganov na božični večer leta 1943. Komandir te enote je ukaz izvedel hitreje kot je bilo to običajno, da so se lahko njegovi vojaki udeležili polnočne maše in proslavljali božič. Kako lahko ubijaš ljudi in sediš pri maši dve uri pozneje?
Foto: Peter Frank
Postni mesec ramazan je ena od petih islamskih dolžnosti, ki veže vsakega za post sposobnega odraslega muslimana. Po muslimanskem izročilu je devetega meseca - po islamskem koledarju - prerok Mohamed prejel razodetje Korana. V večinsko muslimanskih državah se v tem času življenje upočasni. V Savdski Arabiji poseben zakon določa, da sme biti delovni dan dolg le 6 ur, podobno je tudi v sosednjih državah. Kako se postijo muslimani v Zahodnem svetu? Kakšno je razmerje med zapovedjo in osebno odločitvijo? Kaj je temeljni pomen in smisel posta? O vsem tem v oddaji Sedmi dan, ki jo vodi Marko Rozman.
Evharistija je bila že od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov; zbirali so se po hišah in lomili kruh. Obenem pa velja za veliko skrivnost, ki je – kot pravijo teologi – človeški razum ne more v polnosti dojeti. Kaj je torej mogoče in kaj ni mogoče povedati o zakramentu Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi?
Med desetinami milijoni vojakov 1. svetovne vojne je bilo tudi veliko vojaških kuratov, ki so skrbeli za duhovno oskrbo. Avstro-ogrska monarhija je bila na tem področju še posebej dobro organizirana in je zagotavljala oskrbo vojakom različnih veroizpovedi. Vlogo vojaških kuratov med 1. svetovno vojno je posebej podrobno analiziral zgodovinar dr. Miha Šimac.
Cerkovna ordninga je knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki jo je leta izdal Primož Trubar. Velja za prvi cerkveni red protestantov v avstrijskih deželah in za protestantizem je ob Dalmatinovi Bibliji ena najpomembnejših knjig. Na Turbarjev dan se bomo ob 450-letnici izdaje pogovarjali v oddaji Sedmi dan. Vodil jo bo Marko Rozman.
»V vojni ni zmagovalca,« je leta 1938 dejal angleški premier Neville Chamberlain. Davek 2. svetovne vojne, 60 milijonov človeških življenj, to misel potrjuje. Zapletene geopolitične, ekonomske in družbene razmere v 30-ih letih 20. stoletja so tlakovale pot totalitarnim režimom v Evropi. V težkem položaju so se znašle tudi krščanske cerkve, ki so se na vzhodu soočale s komunizmom, na zahodu pa s fašizmom in nacizmom. Reakcije so bile različne: od odločnega upora, diplomatskega nasprotovanja do simpatiziranja. Gost: zgodovinar dr. France Dolinar.
Včeraj je papež Frančišek pričel z tridnevnim obiskom na Bližnjem vzhodu. V prvi vrsti je potovanje duhovne narave mnogi pa mu pripisujejo tudi širši družbeno-politični pomen. V kakšne razmere torej prihaja Papež? Bi lahko njegov obisk prinesel kakšne konkretne spremembe tako v odnosih med Izraelom in Svetim sedežem, kakor tudi na v širšem območju nemirnega Vzhoda? Odgovore na vprašanja bomo iskali v oddaji Sedmi dan. Vodi jo Marko Rozman.
Joseph Ratzinger, Hans Urs von Balthasar in Henri de Lubac spadajo med največje teologe 20. stoletja. Njihova misel je odločilno vplivala na smernice 2. Vatikanskega koncila in poznejšega delovanja Katoliške cerkve. Omenjeni teologi so leta 1972 ustanovili Mednarodno katoliško revijo Communio, ki danes izhaja v 15 jezikih in 17 deželah. Ta ugledna revija je tudi slovenski prostor seznanila s sodobnimi teološkimi tokovi. Gosta oddaje sta član uredniškega odbora dr. Janez Ferkolj in odgovorni urednik za slovensko izdajo dr. Anton Štrukelj.
Poleg uradnega in strukturiranega nauka so se v religijah vedno pojavljali tudi ljudski izrazi verovanja. Skozi tako imenovane ljudske pobožnosti so ljudje tudi na čustven način pokazali svoj odnos do svetega. V mesecu maju se je v preteklih stoletjih razvila pobožnost do Device Marije, ki jo imenujemo tudi šmarnice. Prvi zapisi o tem segajo že v 16. stoletje, redne pobožnosti pa so se iz Italije v 18. stoletju razširile po Nemčiji, Franciji in drugih deželah. Več o ljudski pobožnosti in mesecu, posvečenemu Mariji, z direktorjem Zavoda Mariánum v Veržeju Janezom Krncem ter filozofom in teologom dr. Petrom Kvaternikom.
Poleg uradnega in strukturiranega nauka so se v religijah vedno pojavljali tudi ljudski izrazi verovanja. Skozi tako imenovane ljudske pobožnosti so ljudje tudi na čustven način pokazali svoj odnos do svetega. V mesecu maju se je v preteklih stoletjih razvila pobožnost do Device Marije, ki jo imenujemo tudi šmarnice. Prvi zapisi o tem segajo že v 16. stoletje, redne pobožnosti pa so se iz Italije v 18. stoletju razširile po Nemčiji, Franciji in drugih deželah. Več o ljudski pobožnosti in mesecu, posvečenemu Mariji, z direktorjem Zavoda Mariánum v Veržeju Janezom Krncem ter filozofom in teologom dr. Petrom Kvaternikom.
Tolerančni edikt, ki ga je leta 311 razglasil rimski cesar Galerij, pomeni prelomnico v zgodovini s poudarkom na verski toleranci do vseh oblik verovanja. Njegovo nadaljevanje je Milanski edikt cesarja Konstantina Velikega, ki mu številni pripisujejo velik pomen. O tem, kakšne spremembe so prinesli odloki in ali je cerkev s tem, da je sčasoma postajala vedno bolj državna, izgubila prvotno evangeljsko držo, v oddaji Sedmi dan.
Nadškof Vovk je kot trideseti ljubljanski škof služboval v turbulentnem obdobju po drugi svetovni vojni. Prizadeval si je za ureditev odnosov med državo in Cerkvijo, pri tem pa bil deležen številnih nasprotovanj, zasliševanj in tudi nasilja. Leta 1999 je zanj stekel škofijski postopek za beatifikacijo. Gost oddaje je mag. Blaž Otrin.
Poleg krščanskega pomena Velike noči, se v njenem praznovanju skriva obilica tradicij in navad, ki so jih naši predniki, dodali cerkvenim obredom, da bi bil praznik še toliko bolj slovesen. Navade se po državah sveta razlikujejo. Več o samem praznovanju na vzhodnem Uralu v pogovoru z lasaristom in misijonarjem, Tonetom Ovtarjem. Oddajo Sedmi dan vodi Marko Rozman.
Za zagotavljanje miru in preprečevanje nasilja so arhaične družbe uporabljale tako imenovani mehanizem grešnega kozla. Krščanstvo je ukinilo arhaično kulturo žrtvovanja in utemeljilo novo, ki jo francoski filozof Rene Girard imenuje »kristično«; kultura usode se je spremenila v kulturo ljubezni. Na cvetno nedeljo, ko se kristjani še posebej spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, bo mehanizem grešnega kozla in evangelijsko novost predstavil filozof dr. Robert Petkovšek.
Zdi se, da se kolo časa vrti vse hitreje. Skoraj na vseh področjih življenja postaja hitrost zaželena in celo nujna kvaliteta, ki jo mora imeti posameznik. Ujeti v spiralo hitenja pa lahko kaj kmalu postanemo odtujeni sočloveku in ne nazadnje tudi samemu sebi. Ali si posameznik danes, v dobi velikih telekomunikacijskih odkritij, še drzne soočiti s tišino? O tem v oddaji Sedmi dan v pogovoru s psihoterapevtom Jankom Bohakom. Oddajo vodi Marko Rozman.
Postna pobožnost križevega pota obuja spomin na trpljenje Jezusa Kristusa in verniku približa pot od obsodbe pred Poncijem Pilatom do križanja na Golgoti in položitve v grob. Meditativno premišljevanje ob štirinajstih postajah še posebej spodbujajo različne likovne upodobitve. Ob duhovnem spremljanju Jezusove kalvarije se prebujajo tudi vprašanja o širšem človeškem trpljenju in minljivosti.
Čeprav se sveti Patrik v svojih delih označuje za »neukega« in »neznatnega«, nam njegova dediščina dokazuje, da njegovo življenje in delo nikakor ni bilo nepomembno. Danes je namreč zavetnik države Irske in eden izmed njenih najbolj prepoznavnih simbolov. Njegov god predstavlja na otoku obvezen praznik; praznujejo ga tudi po celem svetu, in to ne le Irci, temveč pripadniki vseh narodnosti in starosti. Seveda praznovanje sámo ni osnovano na življenju ali delu svetega Patrika; predstavlja simbol, ki ponazarja celotno irsko kulturno sfero. O tem v oddaji Sedmi dan – vodi jo Marko Rozman.
Medtem, ko politične sile razpravljajo o prihodnosti Ukrajine in Krimskega polotoka, se je oglasil tudi patriarh ruske pravoslavne Cerkve Kiril I., ki se je zavzel za ozemeljsko celovitost Ukrajine. Politični spor razdvaja celo ljudi, ki pripadajo isti veroizpovedi. Je diplomacija tista, ki lahko največ naredi za pomiritev strasti ali bi tu odločilno vlogo lahko odigrali verski voditelji? O tem se bomo pogovarjali rusistom in zgodovinarjem Simonom Malmenvallom. Oddajo vodi Marko Rozman.
Svetovni molitveni dan žena je ekumensko gibanje, ki že od konca 19. stoletja goji molitveno dejavnost in stike po različnih državah sveta, prvi petek v marcu pa vsako leto javnost povabi k dnevu skupne molitve. Pobuda, ki ni ne feministična ne politična, želi ozavestiti vlogo in pomen ženske v družbi. Poudarke letošnjega dne bosta predstavili predsednica slovenskega odbora za Svetovni molitveni dan žena mag. Tanja Povšnar in dolgoletna sodelavka Vera Lamut.
V Mursko soboški škofiji so v teh dneh zaključili škofijski postopek za beatifikacijo božjega služabnika Danijela Halasa. Priljubljeni prekmurski duhovnik, ki se je rodil v začetku 20. stoletja, je bil zavzet dušni pastir, posebej priljubljen pa je bil tudi med mladimi. Zaradi domnevnega sodelovanja s komunisti so ga leta 1941 zaprli Madžari, pozneje pa je padel v nemilost pri partizanskih aktivistih. Marca 1945 so ga ubili neznanci in njegovo truplo vrgli v reko Muro. Spregovorili bomo o Halasovem življenju, ter o postopku za beatifikacijo.
Nacionalsocializem je zaživel v katoliškem in protestantskem okolju. Hitler je v svoj program vključil tudi boga in izrecno poudarjal, da stoji proti brezboštvu. Ob tem se poraja vprašanje, kakšen je bil pravzaprav ta Hitlerjev bog? In kako se lahko skladata Kristus in nacizem? Gost oddaje je sociolog prof. dr. Marko Kerševan.
Neveljaven email naslov