Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Merton je kot menih iz lastne izkušnje pisal o temah duhovnega življenja: o molitvi, uboštvu, ponižnosti, svobodi, ljubezni
Thomas Merton (1915-1968) je eden najplodovitejših duhovnih avtorjev preteklega stoletja. Od svojih staršev je podedoval smisel za umetnost, še posebej za književnost in pesništvo. V iskanju globljega smisla življenja je začel brati katoliške pisatelje in pesnike ter se notranje vedno bolj bližal Cerkvi. V globini duše se mu je porodila želja, da bi postal redovnik. Ko so ga frančiškani odklonili, so ga leta 1941 sprejeli v trapistovski samostan Getsemani v državi Kentucky. Osem let pozneje je bil posvečen v duhovnika.
Merton je kot menih iz lastne izkušnje pisal o temah duhovnega življenja: o molitvi, uboštvu, ponižnosti, svobodi, ljubezni itn. Ob 50. obletnici njegove smrti bomo spregovorili o tem, kaj je zanj molitev. Kakšne vrste in oblike molitve poznamo? Kaj razumemo z besedo »meditacija«? Za kaj gre pri meditaciji v krščanskem duhovnem izročilu in kako jo razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Prav tako bomo skušali osvetliti to, kar imenujemo »kontemplacija« in v čem se ta razlikuje od meditacije. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z jezuitom Miranom Žvanutom.
Vsaka resnična molitev nekako priznava našo absolutno odvisnost od Gospodarja življenja in smrti. Zato je globok in življenjski stik z njim, ki ga poznamo ne le kot Gospoda, temveč kot Očeta. Kadar zares molimo, tedaj zares smo.
Thomas Merton: Nihče ni otok, str. 42.
Pravi namen meditacije je tole: naučiti človeka, kako naj se osvobodi stvari in časnih skrbi, ki ga samo begajo in žalostijo, ter stopi v zavesten in ljubeč stik z Bogom.
Thomas Merton: Luč nevidne resnice, str. 149.
Kontemplacija, o kateri tu govorim, ni filozofska. To ni kontemplacija abstraktnih idej. Gre za religiozno dojemanje Boga prek mojega življenja v Bogu ali »sinovstva«. […] Kontemplacija je zavest in uresničevanje, v nekem smislu tudi izkušanje tega, kar vsak kristjan nejasno véruje: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni«.
Thomas Merton: Luč nevidne resnice, str. 9.
Merton je kot menih iz lastne izkušnje pisal o temah duhovnega življenja: o molitvi, uboštvu, ponižnosti, svobodi, ljubezni
Thomas Merton (1915-1968) je eden najplodovitejših duhovnih avtorjev preteklega stoletja. Od svojih staršev je podedoval smisel za umetnost, še posebej za književnost in pesništvo. V iskanju globljega smisla življenja je začel brati katoliške pisatelje in pesnike ter se notranje vedno bolj bližal Cerkvi. V globini duše se mu je porodila želja, da bi postal redovnik. Ko so ga frančiškani odklonili, so ga leta 1941 sprejeli v trapistovski samostan Getsemani v državi Kentucky. Osem let pozneje je bil posvečen v duhovnika.
Merton je kot menih iz lastne izkušnje pisal o temah duhovnega življenja: o molitvi, uboštvu, ponižnosti, svobodi, ljubezni itn. Ob 50. obletnici njegove smrti bomo spregovorili o tem, kaj je zanj molitev. Kakšne vrste in oblike molitve poznamo? Kaj razumemo z besedo »meditacija«? Za kaj gre pri meditaciji v krščanskem duhovnem izročilu in kako jo razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Prav tako bomo skušali osvetliti to, kar imenujemo »kontemplacija« in v čem se ta razlikuje od meditacije. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z jezuitom Miranom Žvanutom.
Vsaka resnična molitev nekako priznava našo absolutno odvisnost od Gospodarja življenja in smrti. Zato je globok in življenjski stik z njim, ki ga poznamo ne le kot Gospoda, temveč kot Očeta. Kadar zares molimo, tedaj zares smo.
Thomas Merton: Nihče ni otok, str. 42.
Pravi namen meditacije je tole: naučiti človeka, kako naj se osvobodi stvari in časnih skrbi, ki ga samo begajo in žalostijo, ter stopi v zavesten in ljubeč stik z Bogom.
Thomas Merton: Luč nevidne resnice, str. 149.
Kontemplacija, o kateri tu govorim, ni filozofska. To ni kontemplacija abstraktnih idej. Gre za religiozno dojemanje Boga prek mojega življenja v Bogu ali »sinovstva«. […] Kontemplacija je zavest in uresničevanje, v nekem smislu tudi izkušanje tega, kar vsak kristjan nejasno véruje: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni«.
Thomas Merton: Luč nevidne resnice, str. 9.
Začetki maratonskega branja Svetega pisma segajo v 70. leta v Združene države Amerike. Pobuda se je kmalu prenesla v Evropo, od leta 2008 pa se nepretrgano branje na pobudo Svetopisemske družbe Slovenije vsako leto pojavlja tudi pri nas. Gost je biblicist in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.
O krščanstvu na Slovenskem obstaja že precej literature, delo p. dr. Metoda Benedika Krščanstvo na Slovenskem v luči virov pa odlikuje objava številnih dokumentov, povezanih z zgodovino krščanstva na naših tleh od antičnih časov do danes. Mnogi od teh dokumentov so tokrat prvič objavljeni, vsi pa gotovo prvič dostopni na enem mestu in tako ponujeni širši javnosti.
Čeprav se je rodil kot Jud, se je Dylan pozneje spreobrnil v krščanstvo in svoje pesmi obarval s krščansko tematiko. Vendar je Nobelov nagrajenec ostal večznačen in vsebinsko širok. Ko je krščanstvo postopoma izgubljalo svoje mesto v njegovih pesmih in je v zasebnem življenju še vedno obdržal nekatere judovske običaje, je hkrati javno izjavil, da ne verjame v organizirane religije. Tako je ena izmed njegovih zanimivejših razsežnosti gotovo njegov odnos do judovsko-biblične tradicije in krščanstva.
Ob božiču, ki ga praznujejo pravoslavne cerkve po svetu, se bomo pogovarjali o Nikolaju Berdjajevu in duhovnih sopotnikih. Konkretno se bomo osredotočili na rusko duhovno religiozno renesanso s preloma 19.-20. stol, ki poleg obujenega poglabljanja v evangelije in patristično izročilo, izhaja tudi iz Dostojevskega in Solovjova. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Številna temeljna področja človeškega življenja so tako ali drugače prepletena z razumevanjem in praksami žrtvovanja. V različnih zgodovinskih obdobjih in kulturah so žrtvovanje različno dojemali in prakticirali; številne oblike žrtvovanja pa pozna tudi današnji čas, čeprav jih kot takih pogosto ni lahko prepoznati. Očiten primer, kako močno lahko žrtvovanje učinkuje na družbo, predstavljajo samomorilski teroristični napadi, ki po eni strani širijo žalost, obup, paniko, po drugi strani pa jezo, maščevalnost in strah. Čeprav »žrtvovanje« v besednjaku sodobnega človeka ni ravno najljubša beseda, jo lahko v praksi srečujemo na najrazličnejših področjih: od religije, etike, vzgoje, do politike in ekonomije.
Dominikanski red je leta 1216 potrdil papež Honorij III. Njihova glavna naloga je bila pridiganje in preprečevanje heretičnih gibanj, ki jih je bilo tisti čas veliko. Prvi red sestavljajo duhovniki in bratje laiki, drugi red dominikanke, tretji red pa posvetni moški in ženske, ki v svojih družinah živijo v dominikanski duhovnosti. Redovniki, ki sledijo karizmi sv. Dominika, imajo v Sloveniji svoje središče v Petrovčah pri Celju in pripadajo Hrvaški dominikanski provinci.
Nedavno je izšla knjiga z naslovom Naš nadškof Šuštar. V njej današnji pomožni škof dr. Anton Jamnik, opisuje vse tisto, kar je z Alojzijem Šuštarjem doživel kot njegov tajnik. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Kaj pomenijo besede, ki jih ni zapisal pisatelj sam, ampak jih je kot izrečene malo pred smrtjo iz njegovih ust v naša ušesa sporočil Izidor Cankar: »Če bi bil Rus, bi bil pravoslaven, če bi bil Prus, bi bil protestant; ker sem Slovenec, sem katoličan.« Ali te besede dajejo prednost nacionalnosti pred veroizpovedjo? Pomenijo relativno, kulturno pogojeno krščanstvo?
Marija – božja mati – ima v krščanstvu posebno mesto. Od prvih stoletij naprej je bila med verniki deležna posebne pozornosti in čaščenja. Tudi v Sloveniji je Mariji posvečeno prek 400 cerkva, še veliko več pa je različnih kapelic in znamenj. Najstarejše znane marijine upodobitve na Slovenskem segajo že konec 12. stoletja, zgodovina čaščenja pa se je začela že s samim pokristjanjevanjem. V oddaji bomo razmišljali o tem, kako se je nauk o Mariji odražal v sami umetnosti skozi posamezna obdobja. Naš gost bo sekretar na Ministrstvu za kulturo, etnolog, Silvester Gaberšček.
V Katoliški Cerkvi se je izteklo jubilejno leto Usmiljenja, ki je v središče postavilo vidik usmiljenja kot temeljno poslanstvo, ki naj bi ga Cerkev izpolnjevala na vseh vidikih svojega delovanja. Kako sta jubilejno leto doživela slovenski kardinal Franc Rode in predsednik papeškega sveta za spodbujanje nove evangelizacije, nadškof Rino Fisichella, v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Slovenska Karitas na različne načine uresničuje karitativno in socialno poslanstvo Cerkve: od materialne pomoči družinam, otrokom, starejšim in brezdomcem, do mednarodne razvojne in humanitarne pomoči v Evropi, Šrilanki in Afriki. Družine na afriškem podeželju večinoma živijo iz dneva v dan, od tistega kar pridelajo na zemlji. Zaradi podnebnih sprememb se tu vse pogosteje pojavlja suša ali močno deževje in tako lahko hitro ostanejo brez hrane in doma. Tudi konflikti, vojne in bolezni so neizbežen vsakdan afriške celine, ki dodatno izničijo osnovne pogoje za življenje in napredek ljudi. Ob začetku Tedna Karitas je gostja oddaje sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe, ki skrbi za področje Mednarodne razvojne in humanitarne pomoči.
V Ljubljani bodo letos potekali 50. Nikodemovi večeri, ki so namenjeni informiranju, izobraževanju in pogovoru katoliških laikov o aktualnih temah v Cerkvi in družbi. Smernice za tovrstno vzgojno-izobraževalno delo je postavil in spodbudil II. vatikanski koncil v letih 1962-1965. Že leto po tem je Medškofijski odbor za študente pričel prirejati Teološki tečaj, ki je predstavljal neformalno obliko verskega izobraževanje katoličanov in se je iz Ljubljane razširil v Maribor, Kranj in še po nekaterih drugih mestih po Sloveniji. Tovrsti večeri so bili v preteklih desetletjih ena redkih javnih in dovoljenih verskih izobraževanj v slovenskem prostoru. Prav zaradi tega so pritegnili veliko število poslušalcev ter zanimivih in raznolikih predavateljev. Gost oddaje je tajnik medškofijskega odbora za mladino mag. Tone Česen.
V Vatikanu so nedavno objavili navodilo glede pokopa pokojnih in shranjevanja njihovega pepela v primeru kremacije. V njem so ponovili, da se upepelitve ne prepoveduje, čeprav je Cerkev bolj naklonjena tradicionalnemu pokopu. O tem, kakšen odnos ima katoliška cerkev do samega pokopa v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Gost: Alek Zwitter
Med soočanjem s težko boleznijo se bolniku in njegovim bližnjim vedno znova pojavljajo vprašanja o lastni minljivosti, omejitvah, izgubah, vprašanja o pomenu in smislu življenja. V tem obdobju bolnik pogosto opravlja pregled lastnega življenja, raziskuje odnose z drugimi in razumevanje sebe, drugih in sveta. Doživljanje in razmišljanje bolnikov med neozdravljivo boleznijo zahteva poglobljenega sogovornika, saj je v tem času postavljenih veliko vprašanj, ki pogosto presegajo meje človekovega razuma. Gostja oddaje je dr. Klelija Štrancar.
Ringu Tulku Rinpoče, tibetanski budistični učitelj linije kagju, je na inštitutu za tibetologijo v Sikkimu in sanskritski univerzi v Varanasiju v Indiji študiral vse linije izročil tibetanskega budizma, že 25 let piše učbenike za študij tibetanščine, pa tudi knjige o budizmu za odrasle in otroke. S profesorjem tibetanskih študij v Sikkimu, ki veliko predava po svetu in se udeležuje medverskih in znanstvenih srečanj, se je o reinkarnaciji in o karmi pogovarjala Špela Šebenik. Ta dva koncepta sta namreč v tibetanskem budizmu in budizmu nasploh povezana. In če je ideja karme že sprejeta v naše besedišče, to nekoliko manj velja za reinkarnacijo, ki v sebi vsebuje idejo cikličnosti, značilno za predkrščanska verovanja. Kako torej karmo in reinkarnacijo razumejo v tibetanskem budizmu, bomo izvedeli v pogovoru z Ringu Tulku Rinpočejem.
V krščanski sakralni arhitekturi vzhoda in zahoda sta se od 7. stoletja dalje vedno jasneje izrisovali dve teološki ideji bogoslužnega prostora. Vzhodna teologija je videla cilj kristjana v njegovi soudeleženosti pri življenju Svete trojice in je dajala posebno mesto Svetemu Duhu, na krščanskem zahodu pa je vse jasneje izstopal motiv poti, ki je vernika usmerjal skozi tuzemsko trpljenje proti sreči večne blaženosti. Različni teološki poudarki se že zelo zgodaj odražajo tudi v arhitekturnih značilnostih bogoslužnega prostora. Gost oddaje je arhitekt dr. Leon Debevec.
Filokalija je izraz znan predvsem kot naslov najslavnejše zbirke mističnih in asketskih spisov. Deli zbirke, ki so v času razsvetljenstva postavili povsem drugačno »enciklopedijo« tradicionalne vzhodno-krščanske vednosti o molitvenem in duhovnem življenju, so bili prevedeni tudi v slovenski jezik. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Depresija je bolezen sodobnega sveta in postaja vedno bolj razširjena. Označuje jo žalost, izguba interesov, slaba samopodoba, občutek utrujenosti in slaba koncentracija. Človeku vzame energijo in voljo do dela. Če je depresija huda, lahko vodi v samomor. Po podatkih WHO trpi za depresijo vsaj 350 milijonov ljudi, skoraj milijon pa si vsako leto zaradi te bolezni vzame življenje. Kako lahko duhovnost in vera pomagata poiskati izgubljeno upanje in nov smisel življenja? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Janez Mlakar.
Leta 1303, po smrti papeža Bonifacija VIII., se je v Cerkvi začela nekakšna dekadenca, ki je dosegla svoj višek s preselitvijo papeštva v Francijo. Z imenovanjem dveh papežev se je Cerkev razdelila: nekateri so priznali rimskega, nekateri pa avignonskega papeža. V teh kaotičnih razmerah se razraste prodaja Cerkvenih služb, zaradi vzdrževanja dveh papeških dvorov pa se poviša tudi Cerkveni davek. Ko kardinali imenujejo še tretjega papeža, je zmeda popolna. Proti temu stanju nastopi vrsta reformnih gibanj, ki kulminirajo v zahtevah Martina Lutra. Gost oddaje je zgodovinar dr. Janez Mlinar.
Družbo apostolskega življenja lazaristov je pred skoraj štiristo leti ustanovil Vincencij Pavelski. Med bolj znanimi Slovenci, ki danes pripadajo tej družbi sta tudi kardinal Franc Rode in misijonar Pedro Opeka. Mogoče manj znan pa je slovenski javnosti argentiski Slovenec Tomaž Mavrič, ki je pred kratki postal vrhovni predstojnik vseh lazaristov na svetu. Z njim se je v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Neveljaven email naslov