Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Merton je kot menih iz lastne izkušnje pisal o temah duhovnega življenja: o molitvi, uboštvu, ponižnosti, svobodi, ljubezni
Thomas Merton (1915-1968) je eden najplodovitejših duhovnih avtorjev preteklega stoletja. Od svojih staršev je podedoval smisel za umetnost, še posebej za književnost in pesništvo. V iskanju globljega smisla življenja je začel brati katoliške pisatelje in pesnike ter se notranje vedno bolj bližal Cerkvi. V globini duše se mu je porodila želja, da bi postal redovnik. Ko so ga frančiškani odklonili, so ga leta 1941 sprejeli v trapistovski samostan Getsemani v državi Kentucky. Osem let pozneje je bil posvečen v duhovnika.
Merton je kot menih iz lastne izkušnje pisal o temah duhovnega življenja: o molitvi, uboštvu, ponižnosti, svobodi, ljubezni itn. Ob 50. obletnici njegove smrti bomo spregovorili o tem, kaj je zanj molitev. Kakšne vrste in oblike molitve poznamo? Kaj razumemo z besedo »meditacija«? Za kaj gre pri meditaciji v krščanskem duhovnem izročilu in kako jo razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Prav tako bomo skušali osvetliti to, kar imenujemo »kontemplacija« in v čem se ta razlikuje od meditacije. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z jezuitom Miranom Žvanutom.
Vsaka resnična molitev nekako priznava našo absolutno odvisnost od Gospodarja življenja in smrti. Zato je globok in življenjski stik z njim, ki ga poznamo ne le kot Gospoda, temveč kot Očeta. Kadar zares molimo, tedaj zares smo.
Thomas Merton: Nihče ni otok, str. 42.
Pravi namen meditacije je tole: naučiti človeka, kako naj se osvobodi stvari in časnih skrbi, ki ga samo begajo in žalostijo, ter stopi v zavesten in ljubeč stik z Bogom.
Thomas Merton: Luč nevidne resnice, str. 149.
Kontemplacija, o kateri tu govorim, ni filozofska. To ni kontemplacija abstraktnih idej. Gre za religiozno dojemanje Boga prek mojega življenja v Bogu ali »sinovstva«. […] Kontemplacija je zavest in uresničevanje, v nekem smislu tudi izkušanje tega, kar vsak kristjan nejasno véruje: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni«.
Thomas Merton: Luč nevidne resnice, str. 9.
Merton je kot menih iz lastne izkušnje pisal o temah duhovnega življenja: o molitvi, uboštvu, ponižnosti, svobodi, ljubezni
Thomas Merton (1915-1968) je eden najplodovitejših duhovnih avtorjev preteklega stoletja. Od svojih staršev je podedoval smisel za umetnost, še posebej za književnost in pesništvo. V iskanju globljega smisla življenja je začel brati katoliške pisatelje in pesnike ter se notranje vedno bolj bližal Cerkvi. V globini duše se mu je porodila želja, da bi postal redovnik. Ko so ga frančiškani odklonili, so ga leta 1941 sprejeli v trapistovski samostan Getsemani v državi Kentucky. Osem let pozneje je bil posvečen v duhovnika.
Merton je kot menih iz lastne izkušnje pisal o temah duhovnega življenja: o molitvi, uboštvu, ponižnosti, svobodi, ljubezni itn. Ob 50. obletnici njegove smrti bomo spregovorili o tem, kaj je zanj molitev. Kakšne vrste in oblike molitve poznamo? Kaj razumemo z besedo »meditacija«? Za kaj gre pri meditaciji v krščanskem duhovnem izročilu in kako jo razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Prav tako bomo skušali osvetliti to, kar imenujemo »kontemplacija« in v čem se ta razlikuje od meditacije. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z jezuitom Miranom Žvanutom.
Vsaka resnična molitev nekako priznava našo absolutno odvisnost od Gospodarja življenja in smrti. Zato je globok in življenjski stik z njim, ki ga poznamo ne le kot Gospoda, temveč kot Očeta. Kadar zares molimo, tedaj zares smo.
Thomas Merton: Nihče ni otok, str. 42.
Pravi namen meditacije je tole: naučiti človeka, kako naj se osvobodi stvari in časnih skrbi, ki ga samo begajo in žalostijo, ter stopi v zavesten in ljubeč stik z Bogom.
Thomas Merton: Luč nevidne resnice, str. 149.
Kontemplacija, o kateri tu govorim, ni filozofska. To ni kontemplacija abstraktnih idej. Gre za religiozno dojemanje Boga prek mojega življenja v Bogu ali »sinovstva«. […] Kontemplacija je zavest in uresničevanje, v nekem smislu tudi izkušanje tega, kar vsak kristjan nejasno véruje: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni«.
Thomas Merton: Luč nevidne resnice, str. 9.
Logoterapija poudarja, da človek ni samo nagonsko bitje, ki bi mu bilo v prvi vrsti pomembno le zadovoljevanje osebnih potreb, gonov in želja, ampak je predvsem vrednostno bitje, bitje smisla, ki sta mu bistveni uresničevanje vrednot in iskanje smisla. Gost oddaje je predstojnik Nacionalnega inštituta za psihoterapijo in predavatelj na fakultetah v Novi Gorici, Ljubljani in Novem mestu dr. Sebastjan Kristovič.
Nedavno je bil slovenski javnosti predstavljen prevod poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, pod naslovom Bratstvo, temelj in pot do miru. V njej sedanji papež posebej opozarja, da je bratstvo utemeljeno v skupnem presežnem očetovstvu. Bratstvo je zato eno od ključnih poti in sredstev za gradnjo miru. O tem ali je to besedilo mogoče razumeti kot novo Frančiškovo presenečenje, ki jih je bilo doslej v slogovnem in vsebinskem smislu že veliko, se bomo pogovarjali z urednikom zbirke Cerkveni dokumenti, dr. Rafkom Valenčičem.
Svetovne religije so bile tisočletja nosilke etike in morale. Avtoriteta, ki takšni etiki zagotavlja pravičnost, je transcendenca oziroma Bog. Nemški filozof Immanuel Kant pa z mislijo »Delaj tako, da bo tvoje ravnanje lahko zakon za vse ljudi« odpira možnost tudi tako imenovani sekularni etiki. Je etika brez religijske podstati sploh mogoča? O tem s filozofom in teologom dr. Janezom Juhantom.
Leto 2013 je bilo prelomno na marsikaterem področju. Gospodarski krizi še ni videti konca, veliko se govori o spremembah predvsem o spremembah o etiki o pravični porazdelitvi dobrin.
V svetem pismu stare zaveze najdemo kar nekaj odlomkov, ki govorijo o pričakovanju Mesije. V času rimske okupacije pa so mnogi verjeli, da bo Odrešenik tisti, ki bo nastopil kot vojaški voditelj, ki bo ponovno vzpostavil judovsko kraljestvo. Svetopisemski pogled na mesijansko pričakovanje in učlovečenje bo predstavil predavatelj eksegeze in biblične teologije prof. dr. Maksimilijan Matjaž.
Religija je eden tistih pojmov, za katere ljudje navadno vedo, kaj pomenijo, dokler jih ne poizkusijo bolj natančno opredeliti. Pomeni lahko pripadnost veroizpovedi ali pa preprosto naravnanost na nekaj presežnega. Zajema lahko sistem vrednot in norm ali pa je preprosto življenjski nazor. Pomen religije se je v zgodovini spreminjal in tako oblikoval mnogotere poglede na eno osnovnih razsežnosti človeka. O tem, kako gleda sodobna filozofija na religijo, bo spregovoril prof. dr. Robert Petkovšek.
Zvest o obžalovanju slabih dejanj in pokori najdemo v vseh religijah. Postopki in dejanja se razlikujejo glede samega pojmovanje greha.
"Sreča ni imeti več stvari, ampak biti boljši v svojem srcu," pravi Pedro Opeka, ki se na Madagaskarju že 40 let bojuje za dostojanstvo najrevnejših ljudi. Skozi njihove oči so tudi težave zahodnega sveta videti nekoliko drugačne. Ob začetku adventa se je z njim pogovarjal Peter Frank.
Drugi Vatikanski koncil (1962-65) je v Katoliško Cerkev prinesel številne spremembe. Med drugim je spodbudil tudi razvoj evropske feministične teologije, oziroma vprašanja o navzočnosti ženske v življenju Cerkve. O spremembah in o današnjem položaju žensk, bo spregovorila religiologinja in teologinja, doc. dr. Nadja Furlan Štante iz primorske univerze. Pogovor vodi Marko Rozman.
Racionalistični razvoj zadnjih dveh stoletij evropske kulture kljub velikim dosežkom v znanosti ni uspel preprečiti vojn, izkoriščanja, težav v medčloveških odnosih... Nova nevroznanstvena spoznanja odkrivajo, da se veliko bolj razvija leva hemisfera možganov, ki skrbi za kognitivno raven, hkrati pa se zanemarja nasprotni pol, ki je med drugim tudi prostor za etično vzgojne procese. O povezavi etičnosti in duhovnosti bo spregovoril predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, antropolog dr. Jože Ramovš.
Ljudje si pod pojmom svetnik navadno predstavljajo človeka posebnih kreposti, ki je svoje življenje posvetil sočloveku, obenem pa bil v globokem odnosu z Bogom. Cerkev je skozi zgodovino za svetnike razglašala tiste, ki so na različne načine sledili zgledu Jezusa Kristusa. Pri tem imajo posebno mesto mučenci, ki so za svojo vero trpeli in umrli. Več o prazniku, profesor duhovne teologije, jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
Pred praznikom reformacije se v Sloveniji spominjamo izida naše prve tiskane knjige, ki jo je napisal Primož Trubar. Reformacija leta 1517 je prinesla reformo zahodnega krščanstva. Protestantske cerkve, ki so izšle iz nje, se tudi danes srečujejo z različnimi izzivi sodobne družbe. Okrog 20 tisoč članov Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji pa je nedavno dobilo dva nova duhovnika. O izzivih sodobnega protestantskega krščanstva sta spregovorila Katja Ajdnik in Peter Andrejčak.
Slovenija je po številu misijonarjev na prebivalca ena izmed vodilnih misijonskih držav. Med najbolj znane misijonarje lahko uvrstimo tudi minorita Miha Drevenška, ki je bil več kot 30 let dejaven v Zambiji, vse do svoje smrti leta 2011. Gost oddaje je njegov prijatelj in redovni brat, p. Janez Šamperl, ki je Drevenškovo bogato življenje in delo strnil v knjigi Črnec v beli koži.
Cerkveni zgodovinar Evzebij poroča, da je Konstantin Veliki nekega dne na svojem pohodu proti Italiji nenadoma zagledal na nebu svetlo znamenje križa in ob njem napis: »V tem znamenju boš zmagal.« Nekaj mesecev pozneje, leta 313, je v rimskem cesarstvu uzakonil versko svobodo in s tem izenačil krščanstvo z drugimi verstvi. Ob tem je podpisal poseben dokument, ki se imenuje Milanski edikt. V Konstantinovem rojstnem kraju v Nišu v Srbiji prav te dni potekajo osrednje slovesnosti ob letošnji 1700-letnici Milanskega edikta. Z zgodovinarjem dr. Bogdanom Kolarjem bomo osvetlili položaj krščanskih skupnosti v prvih stoletjih in analizirali pomen edikta za nadaljnji razvoj Cerkve.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.
Neveljaven email naslov