Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kakšno vlogo ima Marija v Koranu?

12.05.2019


Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, med njima pa so tudi precejšnje razlike.

Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb, srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.

Muslimani vsekakor Marijo častijo zato, ker je v Koranu in ker je vzornica. /…/ V Libanonu je 25. marec, Marijino oznanjenje, državni praznik, ki ga praznujejo muslimani in kristjani in zato so tam skupne molitve.
dr. Drago Ocvirk

Genealogija koranske Marije (Marjam) je malce zamegljena. Tisti bolj fundamentalistični razlagajo, da gre za Mojzesovo sestro in da je bila Marjam, ko je rodila Jezusa, stara 1.300 let. Bolj »razgledani« razlagalci pa razlagajo, da se na ta način nekako ponavlja zgodba. Marjam – Mojzesova sestra – naj bi po koranskem izročilu pomagala rešiti Izraelsko ljudstvo iz sužnosti. In tako naj bi tudi Marjam – Jezusova mati – bila med tistimi redkimi, samo štirimi ženami, ki so za vzor pravim vernikom, kako naj v vsem in popolnosti ubogajo Alaha.
dr. Drago Ocvirk

Za muslimane je Koran čista božja beseda, ki kot dež pada iz nebes in jo potem Mohamed sprejema in predaja naprej, drugi jo zapišejo. Iz vidika tekstne kritike in zgodovinske analize, pa je treba povedati, da ta del o Mariji, njenem rodoslovju in rojstvu prihaja iz raznih krščansko-judovskih spisov na jugu Arabskega polotoka. V 5. in 6. stoletju, v času, po katerem se je pojavil islam, so bila tam judovska in krščanska kraljestva. To ni bil glavni tok krščanstva, ampak to kar danes imenujemo apokrifna literatura. Vpliv te literature na Koran je ogromen. S temi zgodbami so se srečevali puščavski, notranji Arabci in jih je bilo potrebno nekako integrirati. Zgodovinska in literarna kritika pokaže, da je Koran sestavljenka ali reciklaža dotedanjih monoteističnih verovanj, ki so živela na celotnem takratnem Arabskem polotoku.
dr. Drago Ocvirk

Morda bi vas zanimalo tudi:


Sedmi dan

912 epizod


Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.

Kakšno vlogo ima Marija v Koranu?

12.05.2019


Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, med njima pa so tudi precejšnje razlike.

Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb, srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.

Muslimani vsekakor Marijo častijo zato, ker je v Koranu in ker je vzornica. /…/ V Libanonu je 25. marec, Marijino oznanjenje, državni praznik, ki ga praznujejo muslimani in kristjani in zato so tam skupne molitve.
dr. Drago Ocvirk

Genealogija koranske Marije (Marjam) je malce zamegljena. Tisti bolj fundamentalistični razlagajo, da gre za Mojzesovo sestro in da je bila Marjam, ko je rodila Jezusa, stara 1.300 let. Bolj »razgledani« razlagalci pa razlagajo, da se na ta način nekako ponavlja zgodba. Marjam – Mojzesova sestra – naj bi po koranskem izročilu pomagala rešiti Izraelsko ljudstvo iz sužnosti. In tako naj bi tudi Marjam – Jezusova mati – bila med tistimi redkimi, samo štirimi ženami, ki so za vzor pravim vernikom, kako naj v vsem in popolnosti ubogajo Alaha.
dr. Drago Ocvirk

Za muslimane je Koran čista božja beseda, ki kot dež pada iz nebes in jo potem Mohamed sprejema in predaja naprej, drugi jo zapišejo. Iz vidika tekstne kritike in zgodovinske analize, pa je treba povedati, da ta del o Mariji, njenem rodoslovju in rojstvu prihaja iz raznih krščansko-judovskih spisov na jugu Arabskega polotoka. V 5. in 6. stoletju, v času, po katerem se je pojavil islam, so bila tam judovska in krščanska kraljestva. To ni bil glavni tok krščanstva, ampak to kar danes imenujemo apokrifna literatura. Vpliv te literature na Koran je ogromen. S temi zgodbami so se srečevali puščavski, notranji Arabci in jih je bilo potrebno nekako integrirati. Zgodovinska in literarna kritika pokaže, da je Koran sestavljenka ali reciklaža dotedanjih monoteističnih verovanj, ki so živela na celotnem takratnem Arabskem polotoku.
dr. Drago Ocvirk

Morda bi vas zanimalo tudi:


21.08.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


14.08.2011

Medžugorje: med uradnim in neuradnim

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


07.08.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


31.07.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


24.07.2011

Sedmi dan - Gregorijanski koral

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


17.07.2011

Se dobrodelnost "splača"?

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


10.07.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


03.07.2011

Sedmi dan - Alojzij Šuštar in demokratične spremembe v Sloveniji

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


26.06.2011

Pogovor z nekdanjim državnim tajnikom Svetega sedeža Angelom Sodanom

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


19.06.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


12.06.2011

Duh, ki oživlja

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


05.06.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


29.05.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


22.05.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


15.05.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


08.05.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


01.05.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


24.04.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


17.04.2011

Sedmi dan

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


10.04.2011

Obrazi revščine

Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter različne filozofske in duhovne aspekte življenja.


Stran 35 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov