Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhaične družbe so za zagotavljanje miru in preprečevanje nasilja uporabljale "grešnega kozla", ki krivdo za nasilje v skupnosti prenese na nedolžno žrtev.
»Fenomen grešnega kozla se kakor rdeča nit vleče skozi zgodovino človeštva, kakor daleč ji je možno slediti,« ugotavlja Rene Girard francoski literarni kritik, filozof, antropolog, poznavalec zgodovine, religij ter Biblije. Za zagotavljanje miru in preprečevanje nasilja so arhaične družbe uporabljale mehanizem grešnega kozla, ki krivdo za nasilje v skupnosti prenese na nedolžno žrtev. Krščanstvo je prekinilo z arhaično kulturo žrtvovanja in utemeljilo novo, ki jo Girard imenuje »kristično«. Ta pokaže, da je človek sam v sebi svoboden, da mora odgovornost za svoja dejanja prevzeti nase in je ne prenašati na nedolžne, nemočne žrtve. O mehanizmu grešnega kozla in evangelijskem pogledu na nasilje se je pred nekaj leti s filozofom dr. Robertom Petkovškom pogovarjal Peter Frank.
897 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Arhaične družbe so za zagotavljanje miru in preprečevanje nasilja uporabljale "grešnega kozla", ki krivdo za nasilje v skupnosti prenese na nedolžno žrtev.
»Fenomen grešnega kozla se kakor rdeča nit vleče skozi zgodovino človeštva, kakor daleč ji je možno slediti,« ugotavlja Rene Girard francoski literarni kritik, filozof, antropolog, poznavalec zgodovine, religij ter Biblije. Za zagotavljanje miru in preprečevanje nasilja so arhaične družbe uporabljale mehanizem grešnega kozla, ki krivdo za nasilje v skupnosti prenese na nedolžno žrtev. Krščanstvo je prekinilo z arhaično kulturo žrtvovanja in utemeljilo novo, ki jo Girard imenuje »kristično«. Ta pokaže, da je človek sam v sebi svoboden, da mora odgovornost za svoja dejanja prevzeti nase in je ne prenašati na nedolžne, nemočne žrtve. O mehanizmu grešnega kozla in evangelijskem pogledu na nasilje se je pred nekaj leti s filozofom dr. Robertom Petkovškom pogovarjal Peter Frank.
Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »mistika« opredeljuje kot religiozno prakso, ki stremi h globljemu, neposrednejšemu, praviloma notranjemu stiku z božanstvom, stiku, ki, dodajmo, lahko vodi v doseganje občutja zlitosti v eno s transcendenco. Spletna wikipedija pa še pripominja, da mistične prakse oziroma tokove lahko najdemo v tako rekoč vseh verstvih sveta. In res, da je krščanstvo lahko mistično, na Slovenskem zahvaljujoč Hildegardi iz Bingna, mojstru Eckhartu, Tereziji Avilski in Janezu od Križa dobro vemo. Prav tako se zavedamo, da stara poganska in šamanistična verstva omogočajo mistična izkustva. Vsaj slišali smo tudi za judovsko kabalo in tantrične prakse v hinduizmu, budizmu in drugih indijskih religijah. Kaj pa islam? Kje je tu prostor za mistiko? Na prvi pogled pač ni videti, da bi pet stebrov islama – izpovedovanje vere, molitev petkrat na dan, dajanje miloščine, post v času ramadana in romanje v Meko – podpiralo tudi mistično religiozno življenje. In vendar islam goji bogato mistično tradicijo, ki sega od anatolskih plešočih dervišev, prek Rumijevih milih verzov do hipnotične qawwali glasbe, ki jo lahko med drugim slišimo na ploščah pakistanskega globalnega superzvezdnika Nusrata Fateha Alija Khana. Kako se torej v islamu odpre prostor za mistiko? Kaj je cilj muslimanskih mistikov? In po kakšni poti morajo stopati, če si želijo doseči globlji stik z Alahom? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sedmem dnevu, ko smo pred mikrofonom gostili odličnega poznavalca problematike, predavatelja pri Centru za filozofijo religije na teheranski univerzi Tarbiat Modares, dr. Mohammada Saeedimehrja. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: mošeja Jameh v iranskem Yazdu, detajl s fasade (Goran Dekleva)
V seriji oddaj z naslovom »Vplivne ženske v Cerkvi« bomo tokrat predstavili benediktinsko opatinjo Hildegardo iz Bingna (1098-1179). Gre za eno najmarkantnejših žensk srednjega veka, ki je s svojimi spisi, duhovnim življenjem in karizmo vplivala ne le na številne teologe in učenjake, politične voditelje, papeže in navadne vernike svojega časa, ampak je njen duh živ še danes. Nebeški glas jo kot vidkinjo in prerokinjo usposablja za oznanjevanje Božjih skrivnosti. Prav tako neusmiljeno razkrinkava dekadenco v Cerkvi in svetu. Podobno kot starozavezni preroki kliče in vabi ljudi, da bi se vrnili k Bogu. Poleg tega je bila poznavalka številnih področij: liturgične glasbe, srednjeveške farmakologije, dietetike, zdravilstva in prirodoslovja. O njej se je skozi stoletja razvil pravi mit, ki ga bomo poskušali osvetliti v pogovoru s poznavalcem njenega življenja in dela, prof. dr. Michaelom Embachom z Univerze v Trierju.
Nobena slovenska knjiga v zgodnjem novem veku na Slovenskem ni tako učinkovito presegla meja – upravnih, časovnih, ideoloških in verskih – kot Dalmatinova Biblija, pravi naš sogovornik dr. Luka Vidmar. V slovenskih knjižnicah je ohranjenih 39 izvodov Biblije, in vsak od njih pripoveduje svojo zgodbo. Tudi katoliški duhovniki so jo potrebovali za širjenje božje besede v domačem jeziku. Biblija, ki jo je Dalmatin podaril svojemu učitelju Primožu Trubarju, je shranjena v knjižnici pri frančiškanih v središču Ljubljane.
Ta teden so Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Iransko združenje za filozofijo religije, Center za primerjalno teologijo in kulturne študije v Paderbornu, Evropska akademija znanosti in umetnosti ter Društvo za primerjalno religiologijo pripravili mednarodno konferenco Novi filozofski in teološki temelji za krščansko – islamski dialog v Portorožu. Filozofi, teologi, sociologi in drugi strokovnjaki so med drugim razpravljali o uspešnosti dozdajšnjega medverskega dialoga med omenjenima največjima monoteističnima religijama, na katerih področjih se ga da izboljšati. Kot so ugotavljali, je pogovor med muslimani in kristjani nepogrešljiv v zdajšnjem vse bolj globaliziranem svetu.
Ameriški jezuit in profesor etike na bostonskem kolidžu, dr. James Keenan, v oddaji spregovori o tem, kako je razkritje pedofilskih škandalov v ZDA leta 2002 vplivalo na naše razumevanje etičnih vprašanj. Med drugim razmišlja tudi o paradoksu univerzitetne etike: profesorji namreč poučujejo etiko druge ljudi, medtem ko njih samih nihče ne uči, kako naj v univerzitetnem sistemu etično ravnajo. Zanimalo nas je še, ali obstaja etika družbenih medijev, dotaknili pa smo se tudi vprašanja evtanazije.
Znani katoliški duhovnik, publicist in pisatelj dr. Karlom Gržanom, ki prebiva v Gornji Savinjski dolini, bo v oddaji Sedmi dan spregovoril o izzivih duhovniškega poklica, o odgovornosti, predanosti, celibatu, služenju, o razpetosti posameznika med lastno svobodo in zavezanostjo instituciji. Oddajo pripravlja Tone Petelinšek.
Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb. Srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koránska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.
Šamanizem kot oblika prvobitne religije je med sibirskimi staroselskimi ljudstvi še vedno razširjen, kljub preganjanjem, še posebej v času stalinizma. Gre za močno povezavo z naravo in za čaščenje prednikov. V Slovenskem etnografskem muzeju je predstavljen del bogate zbirke predmetov, povezanih s sibirskim šamanizmom. V oddaji, pripravlil jo je Tomaž Gerden, bo o šamanizmu sibirskih ljudstev govorila kustosinja Ruskega etnografskega muzeja dr. Valentina Gorbačova.
Cerkve, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, danes praznujejo veliko noč. Tudi zato v tokratni oddaji Sedmi dan gostimo paroha Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milana Jovanovića.
Veliko ljudi verjame v posmrtno življenje, predstave o njem pa so zelo različne. Po drugi strani vse več ljudi verjame, da je mogoče z dosežki na področju znanosti, medicine in tehnologije podaljševati življenje v nedogled; če ne za večno, pa vsaj čim dlje. Manj pa je ljudi, ki verjamejo v vstajenje od mrtvih. Na velikončno nedeljo, ko kristjani praznujejo Kristusovo zmago nad smrtjo, bomo govorili o tem, zakaj je težko verjeti v vstajenje. Kaj sploh lahko povemo o vstajenju in kaj to pomeni za nas, ki še nismo prestopili praga večnosti? Z gostom oddaje Markom Rijavcem se bo pogovarjal Robert Kralj.
Ljubezni ne moremo uveljaviti s silo, ampak s služenjem. Simboli, kot so cvetje, butarice in zelenje, govorijo o novem življenju, ki se uresničuje preko krhkosti in nemoči. Jezus prihaja v Jeruzalem na osličku, ker ni kralj po človeških merilih in predstavah, ampak resnični kralj, ki ne gospoduje in ne zatira nikogar. Njegovo kraljestvo ni od tega sveta (prim. Jn 18,36), ker se ne uveljavlja z močjo in nasiljem. Način, s katerim prihaja, je osvoboditev od tega, da bi uveljavljali sebe nad drugimi, je služenje drugim v ljubezni. Gost oddaje: Marko Mohor Stegnar.
Tokratna oddaja s poudarjeno duhovno vsebino Sedmi dan sodi v našo občasno nadaljevanko z naslovom Izzivi duhovniškega poklica. O odgovornosti in atraktivnosti pastirske službe, o svobodni odločitvi zanjo, o njenih prednostih in zamejitvah razmišlja pater dr. Karel Gržan iz Gornje Savinjske doline.
V tokratni oddaji bomo na četrto postno nedeljo spregovorili o delovanju Svetega Duha v življenju praktičnega kristjana. O tem se bomo pogovarjali z duhovnikom evangeličanske cerkve mag. Leonom Novakom iz Murske Sobote. Torej Sveti duh kot dokaz živosti naše vere in svobode v njej.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
Zdi se, da se kolo časa vrti vse hitreje. Skoraj na vseh področjih življenja postaja hitrost zaželena in celo nujna kvaliteta, ki jo mora imeti posameznik. Ujeti v spiralo hitenja pa lahko kaj kmalu postanemo odtujeni sočloveku in ne nazadnje tudi samemu sebi. Ali si posameznik danes, v dobi velikih telekomunikacijskih odkritij, še drzne soočiti s tišino? O tem v ponovljeni oddaji Sedmi dan – pripravil jo je Marko Rozman.
V tokratni verski oddaji Sedmi dan bo naš gost profesor pravne zgodovine s poglavji cerkvenega prava, etike in nemške pravne terminologije na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Borut Holcman. Bil je katoliški duhovnik, kasneje je izstopil in se poročil. O tem, kako vidi duhovniško službo danes, z neke druge optike življenja v pogovoru s Tonetom Petelinškom.
Gre za ekumensko gibanje, ki se je na pobudo žensk različnih protestantskih cerkva začelo konec 19. stoletja v ZDA. Svetovni molitveni odbor, v katerem delujejo evangeličanske, katoliške in pravoslavne cerkve, povezuje narodne odbore v 166 državah po svetu. Letos svetovni molitveni dan pripravlja odbor v Sloveniji. To je tudi priložnost, da ponovno razmislimo o vlogi ženske v Cerkvi in širši družbi. O tem in o pripravah na svetovni molitveni dan se bo Robert Kralj pogovarjal s članicama odbora Vero Lamut in Andrejo Peček.
Cerkveni oče sv. Hieronim je s prevodom Svetega pisma iz izvirnih jezikov – hebrejščine, grščine in aramejščine – v latinščino, imenovanem Vulgata, opravil monumentalno delo, ki ostaja eden najpomembnejših dokumentov evropske in svetovne kulturne dediščine. Poleg tega je napisal vrsto teoloških razlag, pisem, historiografskih in polemičnih spisov. Kot kristjan je živel evangelij in se tudi preko askeze in spokornega življenja vse bolj izpraznjeval svetnih stvari, da bi ga napolnila Božja beseda, ki jo je tako vneto preučeval. Ob 1600-letnici smrti sv. Hieronima, ki domnevno velja za našega rojaka, se bomo o njegovem življenju in delu pogovarjali s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem.
V tokratni oddaji gostimo akademika prof. dr. Marka Jesenška – enega najeminentnejših strokovnjakov za zgodovino slovenskega jezika. Spregovorili bomo o vlogi krščanskih duhovnikov v tisočletni jezikovni in kulturni emancipaciji slovenstva.
Svetovno znan francoski fenomenolog in filozof religije Jean Luc Marion se navdihuje pri mislecih, kot so: Descartes, Husserl, Heidegger, Levinas, Derrida in Henry. V svojih delih piše o vprašanjih Boga, malika, o ljubezni, daru itn. O fenomenu razodetja, o katerem je predaval v okviru mednarodne znanstvene konference na Teološki fakulteti v Ljubljani septembra lani, se bomo pogovarjali s poznavalcem njegove misli, filozofom, dr. Brankom Klunom.
Neveljaven email naslov