Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavili bomo glavne razsežnosti življenja in dela menihov v tem kontemplativnem redu.
Ustanovitelj kartuzijanov sv. Bruno goduje 6. oktobra. To je priložnost, da podrobneje spregovorimo o duhovnosti tega kontemplativnega reda. Predstavili bomo glavne razsežnosti njihovega življenja in dela. Pri tem se bomo oprli na bogato izročilo menihov vse od ustanovitve reda pa do danes, ki so to, kar so živeli, poskušali tudi ubesediti: kaj je kontemplacija (molitev), evharistija, samota, molk, uboštvo, ponižnost, delo, občestvo.
Da bi poslušali, je treba utihniti. Vsaka beseda, tudi čisto človeška, zahteva, naj hrup preneha. Apostoli naložijo množicam tišino, kadar jim hočejo spregovoriti besedo. In vsak človek, ki govori, terja, da ljudje umolknejo. Koliko bolj to zahteva Beseda, kadar hoče spregovoriti v notranjosti. Če zunanjega glasu ne moremo zaznati v zunanjem hrupu, je mogoče sprejeti notranjo besedo samo v pomirjeni duši. Duša, ki ji je uspelo ukiniti zunanji hrup, ki se ji je posrečilo utišati glasove v sebi; duša, ki je uredila okoli sebe in v sebi mir in tišino; duša, ki je odstranila od sebe razburjene glasove stvarstva – taka duša je sposobna poslušati in slišati Besedo, ki govori v tišini. Blagor duši, ki jo je zajela božja Beseda.
François Pollien: Grandeurs marialesKoliko koristi in božanske radosti prinašata ljubiteljem samota in molk v puščavi, vedó le tisti, ki ju poznajo iz lastne izkušnje. Res – tukaj se smejo močni možje po želji vračati vase in bivati v sebi; marljivo gojiti kali kreposti in se srečni hraniti z rajskimi sadeži. Tukaj si skušajo pridobiti tisto oko, katerega jasni pogled z ljubeznijo rani Ženina; oko, ki je – čisto in bistro – zagledano v Boga.
Sv. Bruno: Epistola ad Radulphum, 6Moj Bog – zdaj sem na koncu! Konec – to si ti in jaz sem te deležen. Zdaj mi preostane samo še to, da ostanem: »Ostanite v meni, ostanite v moji ljubezni, ostanite združeni z menoj kakor trtina rozga na trsu, ki jo nosi in hrani ...«. Tako si rekel svojim apostolom po prvem obhajilu v obednici zadnje večerje. Zdaj govoriš to meni; in nič mi ni slajšega kot to povabilo, naj te ne zapustim več. Zares, v tej nepretrgani združitvi postaja vse moje življenje – maša.
Augustin Guillerand: Écrits spirituels, zv. 2
Odlomki so vzeti iz: Na notranji poti k Bogu. Antologija kartuzijanskih piscev. Ljubljana, KUD Logos, 2014.
Predstavili bomo glavne razsežnosti življenja in dela menihov v tem kontemplativnem redu.
Ustanovitelj kartuzijanov sv. Bruno goduje 6. oktobra. To je priložnost, da podrobneje spregovorimo o duhovnosti tega kontemplativnega reda. Predstavili bomo glavne razsežnosti njihovega življenja in dela. Pri tem se bomo oprli na bogato izročilo menihov vse od ustanovitve reda pa do danes, ki so to, kar so živeli, poskušali tudi ubesediti: kaj je kontemplacija (molitev), evharistija, samota, molk, uboštvo, ponižnost, delo, občestvo.
Da bi poslušali, je treba utihniti. Vsaka beseda, tudi čisto človeška, zahteva, naj hrup preneha. Apostoli naložijo množicam tišino, kadar jim hočejo spregovoriti besedo. In vsak človek, ki govori, terja, da ljudje umolknejo. Koliko bolj to zahteva Beseda, kadar hoče spregovoriti v notranjosti. Če zunanjega glasu ne moremo zaznati v zunanjem hrupu, je mogoče sprejeti notranjo besedo samo v pomirjeni duši. Duša, ki ji je uspelo ukiniti zunanji hrup, ki se ji je posrečilo utišati glasove v sebi; duša, ki je uredila okoli sebe in v sebi mir in tišino; duša, ki je odstranila od sebe razburjene glasove stvarstva – taka duša je sposobna poslušati in slišati Besedo, ki govori v tišini. Blagor duši, ki jo je zajela božja Beseda.
François Pollien: Grandeurs marialesKoliko koristi in božanske radosti prinašata ljubiteljem samota in molk v puščavi, vedó le tisti, ki ju poznajo iz lastne izkušnje. Res – tukaj se smejo močni možje po želji vračati vase in bivati v sebi; marljivo gojiti kali kreposti in se srečni hraniti z rajskimi sadeži. Tukaj si skušajo pridobiti tisto oko, katerega jasni pogled z ljubeznijo rani Ženina; oko, ki je – čisto in bistro – zagledano v Boga.
Sv. Bruno: Epistola ad Radulphum, 6Moj Bog – zdaj sem na koncu! Konec – to si ti in jaz sem te deležen. Zdaj mi preostane samo še to, da ostanem: »Ostanite v meni, ostanite v moji ljubezni, ostanite združeni z menoj kakor trtina rozga na trsu, ki jo nosi in hrani ...«. Tako si rekel svojim apostolom po prvem obhajilu v obednici zadnje večerje. Zdaj govoriš to meni; in nič mi ni slajšega kot to povabilo, naj te ne zapustim več. Zares, v tej nepretrgani združitvi postaja vse moje življenje – maša.
Augustin Guillerand: Écrits spirituels, zv. 2
Odlomki so vzeti iz: Na notranji poti k Bogu. Antologija kartuzijanskih piscev. Ljubljana, KUD Logos, 2014.
V tokratni oddaji Sedmi dan boste lahko prisluhnili povzetku oddaj prve polovice sezone v letu 2015. Z aktualnimi gosti smo se pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih skozi prizmo duhovnosti in drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Človek je od nekdaj verjel v nadnaravne sile, v božanstva, demone in druga skrivnostna bitja, ki so vplivala na njegovo življenje od rojstva do smrti. Naši predniki so vpliv neznanih sil prenesli celo v verovanje v posmrtno življenje in so že pred več tisočletji poznali način, kako se lahko zavarujejo pred nevarnostjo v vsakdanjem življenju in na poti v večnost. Za to so uporabljali majhne predmete – amulete, ki naj bi vsebovali magično moč. O tradiciji magičnih amuletov od faraonskih časov s kustosom Slovenskega etnografskega muzeja dr. Markom Frelihom.
V organizaciji Teološke fakulteti je v Ljubljani potekala mednarodna konferenco z naslovom »Pogled na družino in spolnost v Katoliški cerkvi po Drugem vatikanskem koncilu«. Na njej so predavatelji in obiskovalci javno razpravljali o aktualnih tematikah, ki so vedno znova aktualne tako pri katoličanih kot tudi širši družbi. Podrobneje v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
»Ker je Jan Hus trdovraten, nepoboljšljiv in noče preklicati svoje zmote, se je sveti koncil v Konstanci odločil, da ga bo odstavil in degradiral,« se je pred 600 leti glasila obsodba, s katero je Cerkev Husa izročila posvetni oblasti. Čeprav so kralja prosili, naj ga ne usmrti, ampak samo zapre, je kralj Sigismund vztrajal, da Husa sežgejo. So češkega Jana Husa sežgali kot krivoverca ali političnega revolucionarja? Več o tem, kaj je Hus pravzaprav učil, kje lahko iščemo izvor reformacije in kako je Hus vplival na poznejše reformatorje z zgodovinarjem Francetom M. Dolinarjem.
Osebnost Jezusa iz Nazareta je znana vsem, vsaj zdi se tako. Toda čeprav ljudje o njem večinoma vedo zelo malo, ima skoraj vsak do njega zelo izrazito stališče, bodisi pozitivno bodisi negativno. In tudi med temi, ki ga dojemajo pozitivno, obstajajo velike razlike v predstavah o njem: za kaj se je zavzemal, katere vrednote je poudarjal in kakšnega izvora je bil. In kako ga dojemamo Slovenci? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Po besedah pokojnega papeža sv. Janeza Pavla II. je sodobna družba postavljena v dramatično stičišče dveh superkultur – kulture življenja in kulture smrti. V tem spopadu se naj bi vsak človek po svoji vesti, ne glede na versko ali ideološko prepričanje, odločil za ali proti življenju. O tem, kaj sploh pomeni zavzemanje »za življenje« ter o povezanih vprašanjih spolnosti in kontracepcije, se je s predsednikom Human Life International Shenanom Boquetom pogovarjal Peter Frank.
Današnja sekularizirana družba kontemplativno, tiho molitev pogosto razume kot nezdrav umik posameznika v lastno notranjost, kot umanjkanje čuta za družbeno odgovornost. Po drugi strani pa je vse več ljudi, ki se sprašujejo, ali niso narcisoidnost, občutek nesmisla, beg pred smrtjo in anksioznost prav posledica krize molitve. Tem vprašanjem je bil namenjen tudi 10. pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo, ki ga je vodil filozof Gorazd Kocijančič, gosta pa sta bila filozof in publicist Pavle Rak ter filozof dr. Branko Klun.
Znamenita Sofoklejeva drama Antigona je izzivala velike mislece in še danes zastavlja ključna etična vprašanja od božjega do človeškega prava. V oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman tudi o tem, kakšna ljubezen in pravičnost se razkrivata v tej Sofoklejevi igri.
Tri različne hipostaze z eno duhovno substanco. Tako približno se glasi filozofska razlaga trojnost božjih oseb, ki je bila prvič uradno predstavljena na koncilu v Niceji leta 325. In kaj lahko o Sveti Trojici izvemo iz svetega pisma?
Sinoda o družini, ki jo je oktobra lani sklical papež Frančišek, je znova odprla aktualna vprašanja o zakonu in družini. Katere sociološke in antropološke vidike lahko najdemo v sinodalnih besedilih? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Na fronti so se morali vojaki nenehno soočati s smrtjo. Izstrelek ali košček granate je bil lahko usoden v kateremkoli trenutku dneva ali noči. Je vera – in z njo katoliška Cerkev – igrala pomembno vlogo pri ohranjanju morale ljudi na domači fronti? Kakšen vpliv je imela na vzdržljivost vojakov in njihovo pripravljenost na žrtvovanje na bojišču? V pogovoru z dr. Pavlino Bobič tudi o tem, kako je Cerkev v veliki vojni odgovarjala na boj kristjana proti kristjanu.
Ideja človekovih pravic je po naravi blizu verskim tradicijam. Pogosto so prav slednje najučinkovitejši nosilci kulture človekovih pravic. O tem, kako vera ostaja eden ključnih faktorjev sodobnega moralnega reda, prisluhnite v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Svetovna luteranska zveza je ena od največjih združenj nacionalnih in regionalnih krščanskih Cerkva v protestantski veji krščanstva. Ustanovljena je bila leta 1947. Združenje predstavlja 70 milijonov kristjanov, med njimi je tudi Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem. Ob obisku najvišjih predstavnikov te organizacije smo pred mikrofon povabili predsednika Svetovne luteranske zveze dr. Muniba Younana (Múniba Júnana). Z njim se je pogovarjal Peter Frank.
Po koncu prve svetovne vojne, ko je bilo slovensko Primorje okupirano, so italijanske oblasti sprožile proces raznarodovanja. Prva tarča italijanskega fašizma je bila Cerkev s svojimi duhovniki, saj so prav oni veljali za steber slovenske kulture, posebej jezika. Kot odgovor na zatiranje so nastajale tudi slovenske stanovske organizacije, med njimi tudi Zbor svečenikov svetega Pavla, ki se je zavzemal za narodne pravice Slovencev v takratni Italiji. Več o vlogi primorskih duhovnikov v ponovitvi pogovora z zgodovinarjem mag. Renatom Podbersičem.
Skupno prizadevanje in obojestranski interes za etične vrednote sta osrednja elementa medverskega dialoga, ki uči, da se religije med sabo ne predstavljajo v slabi luči. O tem, kako medverski dialog pomeni pot opolnomočenja posameznika in družbe, prisluhnite v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V današnjem času se pogosto poudarja slab vpliv modernizacije in potrošniške kulture na religijo in religioznost, a že sam obstoj tradicionalne religioznosti v (post)moderni japonski družbi, kaže na skrivnost nekakšnega sožitja. O razumevanju religije v potrošniški družbi v tokratni oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
»Platon je edini Grk, ki je dospel do preddverja krščanske resnice«, je zapisal cerkveni zgodovinar in teolog Evzebij Cezarejski ravno v času, ko se je preganjanje kristjanov izpelo v svobodo verovanja. V iskanju izvorov krščanske misli se z njim strinjajo mnogi, ki vidijo v Platonovih konceptih – kot so dualizem telesa in duše, nesmrtnost duše in večno življenje, obstoj popolnega sveta idej in absolutne resnice – povezavo s krščansko teologijo. O vplivu platonizma na krščanstvo se je s filozofinjo dr. Ignacijo Fridl Jarc pogovarjal Peter Frank.
Pred 300 leti je na kitajskem cesarskem dvoru deloval – Slovencem malo znani – astronom, matematik in zgodovinar slovenskega rodu Avguštin Hallerstein, ki je v tistem času veljal za enega največjih učenjakov na svetu. O življenju kranjskega jezuita se bo z gostom pogovarjal Marko Rozman.
Za duhovnost se tudi v Sloveniji zanima vse več ljudi, vendar pod tem pojmom razumejo različno vsebino. Največkrat jo opredelijo kot »odnos«, ki je delitev ljubezni, upanja in veselja z drugimi ter sprejemanje drugih takšnih, kot so. Je duhovnost zgolj zasebna, ali pa človeka odpira do drugih in mu omogoča, da dela dobro in deli življenje z drugimi? Več v pogovoru s preučevalcem duhovne teologije dr. Ivanom Platovnjakom. Pogovarjal se je Peter Frank.
S škofovskim posvečenjem je dr. Franci Šuštar postal ljubljanski pomožni škof. Kakšne bodo njegove naloge? Katera dela je opravljal do sedaj? Kateri so glavni izzivi nove evangelizacije?
Neveljaven email naslov