Predstavili bomo glavne razsežnosti življenja in dela menihov v tem kontemplativnem redu.

Ustanovitelj kartuzijanov sv. Bruno goduje 6. oktobra. To je priložnost, da podrobneje spregovorimo o duhovnosti tega kontemplativnega reda. Predstavili bomo glavne razsežnosti njihovega življenja in dela. Pri tem se bomo oprli na bogato izročilo menihov vse od ustanovitve reda pa do danes, ki so to, kar so živeli, poskušali tudi ubesediti: kaj je kontemplacija (molitev), evharistija, samota, molk, uboštvo, ponižnost, delo, občestvo.

Da bi poslušali, je treba utihniti. Vsaka beseda, tudi čisto človeška, zahteva, naj hrup preneha. Apostoli naložijo množicam tišino, kadar jim hočejo spregovoriti besedo. In vsak človek, ki govori, terja, da ljudje umolknejo. Koliko bolj to zahteva Beseda, kadar hoče spregovoriti v notranjosti. Če zunanjega glasu ne moremo zaznati v zunanjem hrupu, je mogoče sprejeti notranjo besedo samo v pomirjeni duši. Duša, ki ji je uspelo ukiniti zunanji hrup, ki se ji je posrečilo utišati glasove v sebi; duša, ki je uredila okoli sebe in v sebi mir in tišino; duša, ki je odstranila od sebe razburjene glasove stvarstva – taka duša je sposobna poslušati in slišati Besedo, ki govori v tišini. Blagor duši, ki jo je zajela božja Beseda.
François Pollien: Grandeurs mariales

Koliko koristi in božanske radosti prinašata ljubiteljem samota in molk v puščavi, vedó le tisti, ki ju poznajo iz lastne izkušnje. Res – tukaj se smejo močni možje po želji vračati vase in bivati v sebi; marljivo gojiti kali kreposti in se srečni hraniti z rajskimi sadeži. Tukaj si skušajo pridobiti tisto oko, katerega jasni pogled z ljubeznijo rani Ženina; oko, ki je – čisto in bistro – zagledano v Boga.
Sv. Bruno: Epistola ad Radulphum, 6

Moj Bog – zdaj sem na koncu! Konec – to si ti in jaz sem te deležen. Zdaj mi preostane samo še to, da ostanem: »Ostanite v meni, ostanite v moji ljubezni, ostanite združeni z menoj kakor trtina rozga na trsu, ki jo nosi in hrani ...«. Tako si rekel svojim apostolom po prvem obhajilu v obednici zadnje večerje. Zdaj govoriš to meni; in nič mi ni slajšega kot to povabilo, naj te ne zapustim več. Zares, v tej nepretrgani združitvi postaja vse moje življenje – maša.
Augustin Guillerand: Écrits spirituels, zv. 2

Odlomki so vzeti iz: Na notranji poti k Bogu. Antologija kartuzijanskih piscev. Ljubljana, KUD Logos, 2014.