Newman je zgled sodobnemu človeku s tem, da naj se ne zadovolji s površinskimi odgovori, temveč si zastavlja vedno globlja vprašanja.

Papež Frančišek je 13. oktobra letos razglasil za svetnika enega najvidnejših teologov 19. stoletja Johna Henryja Newmana. Newman je dolgo časa deloval pod okriljem anglikanske cerkve, nato pa se je po dolgem iskanju Resnice spreobrnil in sprejel katoliško vero. Z vrnitvijo k izvirom, k cerkvenim očetom, je našel svojo pot k eni apostolski in vesoljni Cerkvi. Kot neutruden iskalec Resnice je lahko tudi danes zgled sodobnemu človeku s tem, da naj se ne zadovolji s površinskimi odgovori, temveč si zastavlja vedno globlja vprašanja. Gost oddaje: prof. dr. Bogdan Dolenc s Teološke fakultete v Ljubljani.

Vera je vedno nek razvoj, je zorenje duše v smeri resnice, ki nam je bolj notranja kakor mi sami. Tu se Newman približuje sv. Avguštinu in ga tudi z njim radi primerjajo, ker spada med t.i. teologe srca. Sem spadajo sv. Avguštin, sv. Bonaventura, potem veliki filozof Pascal, Newman, Hans Urs von Balthasar in končno tudi Benedikt XVI. ali Joseph Ratzinger. Teologe srca vodi ravno ta misel, da Bog ne nagovarja samo našega razuma - in evangelij ne nagovarja le razuma, ampak nagovarja tudi srce.

Tudi Newmanovo kardinalsko geslo se glasi: "Srce govori srcu". To je simbol za razodetje. Bog nagovarja človekovo srce pa tudi razum in zato naj bi tudi Cerkev podobno nagovarjala oboje, celoto človeka. Torej holizem, celovitost je značilnost Newmanovega življenja in delovanja.
Iz pogovora z Bogdanom Dolencem