Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novi škof o pričakovanjih občestva, kako se namerava spoprijeti z upadanjem števila duhovnikov, o morebitni odpravi celibata, vlogi cerkve v družbi in tudi o tem, da je naredila premalo za obsojanje spolnih zlorab
Dr. Andrej Saje je po 29-ih letih duhovništva konec septembra začel službovati kot škof v Škofiji Novo mesto. Na duhovniški poti je ob osnovnem poslanstvu opravljal še številne druge zadolžitve v katoliški cerkvi na Slovenskem. Ves čas se je izobraževal doma in v tujini, zato zelo dobro pozna izzive cerkve.
897 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Novi škof o pričakovanjih občestva, kako se namerava spoprijeti z upadanjem števila duhovnikov, o morebitni odpravi celibata, vlogi cerkve v družbi in tudi o tem, da je naredila premalo za obsojanje spolnih zlorab
Dr. Andrej Saje je po 29-ih letih duhovništva konec septembra začel službovati kot škof v Škofiji Novo mesto. Na duhovniški poti je ob osnovnem poslanstvu opravljal še številne druge zadolžitve v katoliški cerkvi na Slovenskem. Ves čas se je izobraževal doma in v tujini, zato zelo dobro pozna izzive cerkve.
Po stoletjih razkola med katoličani in protestanti se v zadnjih desetletji dogaja obraten proces. V želji po ponovni edinosti se je rodilo ekumensko gibanje s ciljem preseči zgodovinske delitve. Eden najpomembnejših dokumentov teh prizadevanj je poročilo luteransko – rimskokatoliške komisije za edinost, Od konflikta do skupnosti. Dokument sta predstavila škof Evangeličanske Cerkve v Sloveniji Geza Filo in profesor za ekumensko teologijo dr. Bogdan Dolenc.
Podobo psihoterapije v veliki meri spreminja razširjenost čuječnosti. Prinaša namreč opozorila na v družbi zanemarjene in spregledane dimenzije, kot so usmerjenost na telo in pomen telesnih občutij, kot tudi na soočanje in sprejemanje življenjskih danosti. Več o tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Jezus iz Nazareta je najbolj poznan iz svetopisemskih zgodb, ki opisujejo njegovo življenje in trpljenje. Vedno znova pa je slišati dobronamerne muslimane, kako na podlagi Korana spoštljivo govorijo o Isu in razlagajo, da je ta Isa pravzaprav tisti Jezus, na katerega se sklicujejo kristjani. Gre za enega samega človeka, ki ga vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi?
Pri založbi Studia Humanitatis so izdali Izbrane spise iz sociologije religije nemškega ekonomista in sociologa Maxa Webra. V našem prostoru je poznan predvsem po prelomnem in odmevnem delu Protestantska etika in duh kapitalizma, ki je izšlo že konec 80. let, tokrat pa je v slovenskem prevodu izšel še izbor njegovih spisov o religiji.
Uporaba zvonikov predstavlja poseben sociološki, organizacijski in arhitekturni fenomen tiste prvinske družbe in njenih atributov, ki so sestavljali vaške skupnosti. Več o zvoniku, kot stiku evangeličanske in katoliške kulture v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
S posinodalno apostolsko spodbudo Amoris Laetitia je papež Frančišek potegnil črto pod razprave o družini, ki so v Katoliški cerkvi potekale v zadnjih treh letih. Kakšni sta mesto in poslanstvo družine v 21. stoletju? Kaj je in česa ni papež povedal o homoseksualcih, ločenih in neporočenih? Gost: dr. Igor Bahovec.
Holi predstavlja starodaven hindujski pomladni praznik, ki je priljubljen v mnogih delih južne Azije. Hindujski praznik nakazuje tudi na osnovno ideje, kot sta želja po svobodi in spoznanju univerzalne resnice. Več v oddaji, v kateri se je Marko Rozman pogovarjal s predstavnikom hinduistične verske skupnosti v Sloveniji, Daretom Kuharjem.
Papež Frančišek preprosto in neposredno nagovarja današnjega človeka. Tematika usmiljenja mu je že od nekdaj najbolj pri srcu in je hkrati tudi osrednje sporočilo njegovega papeževanja. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
»Platon je edini Grk, ki je dospel do preddverja krščanske resnice«, je zapisal cerkveni zgodovinar in teolog Evzebij Cezarejski ravno v času, ko se je preganjanje kristjanov izpelo v svobodo verovanja. V iskanju izvorov krščanske misli se z njim strinjajo mnogi, ki vidijo v Platonovih konceptih – dualizem telesa in duše, nesmrtnost duše in večno življenje, obstoj popolnega sveta idej in absolutne resnice – povezavo s krščansko teologijo. Cerkveni očetje so v Platonovem liku Sokrata videli celo Kristusovega predhodnika in največjo duhovno avtoriteto poganske antike. Ob primerjavi njunega življenja in učenja lahko zasledimo številne sorodnosti in paralele.
Prevladuje mišljenje, da bolj, ko je neka družba moderna - manj je religiozna oz. bolj je sekularna. Je Japonska torej religiozna ali ateistična država? Več o tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Postmoderni čas je v veliki meri tudi čas duhovnega iskanja. Človek išče osebno doživetje, izkustveno duhovnost in mističnost. Kakšna bo duhovnost 21. stoletja? Ali se religioznost spreminja in prilagaja sodobnemu svetu? Kako na današnje izzive odgovarjajo religije? Gost: dr. Igor Bahovec.
V zgodnjekrščanskem meništvu so puščavniki in asketi živeli v Zgornjem Egiptu, Siriji, Palestini in na Sinaju. Zaznamovali so duhovnost in prakso vzhodnega in zahodnega meništva. Mednarodna raziskovalna ekipa, ki jo vodi dr. Jan Ciglenečki, želi pri projektu Dediščina puščavskih očetov kartografirati eremitorije oziroma prebivališča puščavnikov, hkrati pa proučujejo tudi navade, filozofijo in teologijo puščavnikov.
Trpljenje kot temeljni vidik človekovega bistva je neločljivo povezano z ljubeznijo. Hkrati pomeni pozitivno razsežnost človekovega življenja, saj je prav v njem človek »najbolj edinstven, subjektiven, nenadomestljiv in sam«. O smislu pa tudi nesmislu trpljenja v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Dobro desetletje po »revolucionarnem« in za marsikoga kontroverznem filmu Kristusov pasijon, na slovenske knjižne police prihaja Pasijon po Gibsonu – poglobljena biblično teološka analiza filma Mela Gibsona. O skritih vidikih filma, avtor knjige, p. dr. Andraž Arko.
Ali se, ko govorimo o muslimanih in muslimankah, pogovarjamo o islamu kot kulturi, religiji, ali pa nas pri tem prevevajo le predsodki pred drugačnim? Kakšen je položaj ženske v islamu? Ga je mogoče iz vidika zahodne kulture razumeti brez stereotipov in predsodkov? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
»Dragi Ivan! … Uspel si. Iz bolečin svoje duše in zmešnjav sveta si ustvaril svetlobo, jo vtkal v svoje slike, na katerih si pustil samo tisto najlepše, najsvetlejše, najboljše, kar je ponujal motiv.« Slikar Miro Kačar s temi besedami, pokaže na veličino Ivana Groharja, ki je za časa svojega življenja, ni bil deležen. Dramatično in razgibano življenje največjega mojstra slovenskega impresionizma je na svojstven literarni način predstavil jezuit p. mag. Franc Kejžar v knjigi Sejalec pomladi.
Konfucijanstvo sodi k osrednjim kulturnim dediščinam, ki so skupne vsem vzhodnoazijskim državam. Ta starodavna miselnost je v zadnjih desetletjih doživela preporod, ki se kaže v idejni struji modernega konfucijanstva. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V Letu usmiljenja prihaja na slovenske knjižne police življenjepis poljske redovnice, ki je pustila pomemben pečat v Katoliški Cerkvi. V prvi polovici 20. stoletja, ko se v Cerkvi ni prav veliko govorilo o usmiljenju, je Favstina Kowalska – tudi na podlagi mističnih izkušenj – poudarjala pomen Božjega usmiljenja. O življenju poljske svetnice, p. Tomaž Podobnik.
V tokratni oddaji Sedmi dan boste lahko slišali povzetek oddaj iz druge polovice sezone v letu 2015. Z gosti smo se med drugim pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih s stališča duhovnosti in drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
V tokratni oddaji Sedmi dan boste lahko slišali povzetek oddaj iz druge polovice sezone v letu 2015. Z gosti smo se med drugim pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih s stališča duhovnosti in drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Neveljaven email naslov