Poceni elektrika je povzročila industrijski vzpon Maribora

Hidroelektrarna Fala na Dravi, ki so jo začeli graditi leta 1913 je bila namenjena, da bo njena električna energija napajala omrežje industrijskega bazena srednje Štajerske z Gradcem, a so politični pretresi in nove državne meje prekrižali prvotne načrte. Največji tovrstni objekt v vzhodnih Alpah je skozi stoletje dal toliko električne energije, kot je sedanja Slovenija porabi v letu in pol.

So pa prav relativno cenena električna energija, prometne poti in delovna sila v dvajsetih letih minulega stoletja botrovali vzponu industrijskega Maribora, ki je v Kraljevini Jugoslaviji zaslovel s svojo tekstilno industrijo. V tokratnih Sledeh časa bomo izvedeli, zakaj se je prav Fala izkazal kot primerna točka za gradnjo prve elektrarne na Dravi, kako so tedaj poskrbeli za nemoten potek splavarstva pa tudi za to, da rečna pregrada ni bistveno ovirala ribjega življa, preverili pa bomo tudi podatek ali drži, da današnja Slovenija ne premore objekta, ki bi imel takšno težo in pomen, kot ga je imela hidroelektrarna Fala, ko je leta 1918 začela z obratovanjem.