Izviren dokument bojne poti, ki ga je ustvaril slikar Boris Kobe

Zgodovino je mogoče zapisati na različne načine. Jurija Popova je pritegnil izviren zapis celotne bojne poti Gubčeve brigade med drugo svetovno vojno. Kot bo razkrila oddaja Sledi časa, takšnega zapisa nima nobena druga bojna enota na svetu. Kaj je izvirnega v tem zapisu?

Zgodovino bojnih poti borbenih enot je mogoče zapisovati na različne načine. Najpogostejši je faktografski, če se le da opran vseh ideoloških in drugih pritiklin. Res pa je, da je bojno pot kakršne koli enote verjetno nemogoče opisovati brez čustvenega naboja. Na opisovanje bojnih poti se pogosto veže veliko manipulacij različnih vpletenih strani, tako, da je včasih težko ločiti med stvarnim in namišljenim, med utemeljenim in neutemeljenim, med nujnim in naključnim. Pogosto je zato utemeljen tudi dvom o stvarnosti različnih prikazih poti kot celote ali njenih delov.

Včasih ni lahko najti ločnice med poveličevanjem in pomanjševanjem in še čim. Kar zadeva ocenjevanje takšnih poti pa pogosto obvelja dvom izražen v znanih spoznanjih, da smo »po bitki generali vsi« in da »zgodovino pišejo zmagovalci«. Ob vseh teh spoznanjih nam je, kot prijetno presenečenje padla v oči na poseben način zapisana pot Gubčeve brigade med drugo svetovno vojno. Ta brigada, sestavljena pretežno iz dolenjskih partizanov, je bila ustanovljena 4. septembra leta 1942 na Trebelnem, vasici nad Mokronogom v Mirnski dolini. Svojo pot je sklenila po 981-ih dneh, 9.maja leta 1945, ko je vkorakala v osvobojeno Ljubljano. Ob ustanovitvi je štela 640 borcev, do njenega konca se je v njej borilo več kot tri tisoč bork in borcev, v Ljubljano jih je vkorakalo 456. Brigada se je ob ustanovitvi imenovala druga brigada slovenske narodnoosvobodilne vojske Matija Gubec.

In zdaj k izvirnemu zapisu njene bojne poti. Nastal je dobrih trideset let pozneje, leta 1976. Zapisal oziroma naslikal jo je arhitekt, slikar in ilustrator Boris Kobe, znan tudi po taboriščnemu taroku in številnih arhitekturnih dosežkih ter po scenariju za slovenski film Na svoji zemlji. Leta 1975 ga je nekdanji komisar Gubčeve brigade Stane Škerl prepričal, da sta se podala po poteh te bojne enote od njene ustanovitve do prihoda v osvobojeno Ljubljano.

Nastal je ciklus 123-ih slik (nekateri menijo, da celo 170-ih), ki pa ne prikazujejo spopadov, žrtev in krajev uničenih zaradi vojaških spopadov, ampak prikazujejo kraje kakršni so bili dobrih 30 let pozneje. Gre za ciklus slik pokrajine narisanih z značilno Kobetovo hitro potezo. Zbirka kot taka prikazuje uresničen cilj bojnega pohoda Gubčeve brigade, ta pa je bil življenje v miru in v sožitju z naravo in ljudmi. Večji del slik je bil razprodan, največ so jih kupili nekdanji borci, 32 pa jih je prišlo v last občinskega borčevskega združenja. Ta del je na ogled v mokronoški osnovni šoli, kjer domuje vsa ta leta. Zbirka je kljub temu, da gre verjetno za edini takšen zapis bojne poti kakšne vojaške enote na svetu, brez primernega kulturnega in zgodovinskega statusa, ta čas pa tudi brez sredstev za nujne vzdrževalne posege.