Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Žica ni še nikoli rešila ničesar

16.12.2018


Kje so med 2. svetovno vojno potekale meje med okupiranimi območji in kako so vplivale na ljudi

Razstava »Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941–1945« je rezultat  dela raziskovalcev z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC Sazu, Pedagoške fakultete in Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Raziskovalci, ki so na interdisciplinarno raziskavo upravičeno lahko ponosni, so med ljudi našli odgovore, kje so med 2. svetovno vojno potekale meje med okupiranimi območji in kako so te vplivale na ljudi. Terensko delo je s pomočjo napredne tehnologije dalo rezultate, ki so lahko v času, ko ponekod spet postavljajo bodečo žico, zelo jasno opozorilo.

Eden izmed poglavitnih motivov za začetek druge svetovne vojne je bila revizija državnih meja, nastalih po prvi svetovni vojni. Revizija je potekala v škodo manjših narodov, med katere spadamo tudi Slovenci. Štirje okupacijski režimi – nemški, italijanski, madžarski in režim ustaške Hrvaške – so Slovence z žicami, minskimi polji, bunkerji in mejnimi kamni razdelili med različne države. Odločanje o tem, kateri kos ozemlja bo pripadel posameznemu okupatorju in kje bodo tekle meje, je vodil izključno Hitler, pove dr. Božo Repe z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.  Vprašanje, ali je nacistična Nemčija pri tem upoštevala želje svojih zaveznic, se ponuja kar samo. Odgovor nanj prav tako.

Dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani tudi sam prihaja iz krajev, kjer je prebivalstvo občutilo vse zlo nasilnega razmejevanja slovenske zemlje. Zato mu zgodbe, ki so jih raziskovalci slišali na terenu, niso tuje. Rane, stare skoraj 75 let, so ljudem, ki so vse to doživeli, še vedno boleče. Skoraj 75 let po koncu za Slovenijo enega izmed najbolj kritičnih obdobij zgodovine, so ostanki okupacijske meje še zmerom vidni tudi v obliki materialnih ostankov. Te so zgodovinarji iskali s pomočjo strokovnjakov iz drugih znanstvenih področij. Dr. Peter Mikša. Posebno zahtevno je bilo iskanje ostankov v visokogorju. Raziskovalci so morali z vso opremo obiskati visoke prelaze v naših Alpah. Pri tem je sodeloval tudi dr. Mitja Zorn, predstojnik Geografskega inštituta Antona Melika.

Dr. Božo Repe vidi v raziskavi tudi aplikativno vrednost. In opozarja na s tem povezano problematiko, ki pravo rešitev še čaka. Vendar je smisel zgodovinskega spomina tudi v tem, da se iz njega česa naučimo. Na primer odgovora na vprašanje, ali so ograje kadarkoli v zgodovini rešile karkoli.


Sledi časa

910 epizod


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Žica ni še nikoli rešila ničesar

16.12.2018


Kje so med 2. svetovno vojno potekale meje med okupiranimi območji in kako so vplivale na ljudi

Razstava »Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941–1945« je rezultat  dela raziskovalcev z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC Sazu, Pedagoške fakultete in Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Raziskovalci, ki so na interdisciplinarno raziskavo upravičeno lahko ponosni, so med ljudi našli odgovore, kje so med 2. svetovno vojno potekale meje med okupiranimi območji in kako so te vplivale na ljudi. Terensko delo je s pomočjo napredne tehnologije dalo rezultate, ki so lahko v času, ko ponekod spet postavljajo bodečo žico, zelo jasno opozorilo.

Eden izmed poglavitnih motivov za začetek druge svetovne vojne je bila revizija državnih meja, nastalih po prvi svetovni vojni. Revizija je potekala v škodo manjših narodov, med katere spadamo tudi Slovenci. Štirje okupacijski režimi – nemški, italijanski, madžarski in režim ustaške Hrvaške – so Slovence z žicami, minskimi polji, bunkerji in mejnimi kamni razdelili med različne države. Odločanje o tem, kateri kos ozemlja bo pripadel posameznemu okupatorju in kje bodo tekle meje, je vodil izključno Hitler, pove dr. Božo Repe z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.  Vprašanje, ali je nacistična Nemčija pri tem upoštevala želje svojih zaveznic, se ponuja kar samo. Odgovor nanj prav tako.

Dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani tudi sam prihaja iz krajev, kjer je prebivalstvo občutilo vse zlo nasilnega razmejevanja slovenske zemlje. Zato mu zgodbe, ki so jih raziskovalci slišali na terenu, niso tuje. Rane, stare skoraj 75 let, so ljudem, ki so vse to doživeli, še vedno boleče. Skoraj 75 let po koncu za Slovenijo enega izmed najbolj kritičnih obdobij zgodovine, so ostanki okupacijske meje še zmerom vidni tudi v obliki materialnih ostankov. Te so zgodovinarji iskali s pomočjo strokovnjakov iz drugih znanstvenih področij. Dr. Peter Mikša. Posebno zahtevno je bilo iskanje ostankov v visokogorju. Raziskovalci so morali z vso opremo obiskati visoke prelaze v naših Alpah. Pri tem je sodeloval tudi dr. Mitja Zorn, predstojnik Geografskega inštituta Antona Melika.

Dr. Božo Repe vidi v raziskavi tudi aplikativno vrednost. In opozarja na s tem povezano problematiko, ki pravo rešitev še čaka. Vendar je smisel zgodovinskega spomina tudi v tem, da se iz njega česa naučimo. Na primer odgovora na vprašanje, ali so ograje kadarkoli v zgodovini rešile karkoli.


26.09.2010

Ciril Kosmač

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


19.09.2010

Dve desetletji Betontanca

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


12.09.2010

Dve desetletji Betontanca

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


05.09.2010

Ljubljanica - od deblaka do parnika

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


29.08.2010

Kako so nekdaj živeli na haloškem robu?

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


22.08.2010

Riba 1 in Riba 2

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


15.08.2010

Stožice nekoč in danes

Stožice imajo veliko zanimivih zgodb iz preteklosti. Večino od njih so zaznamovali šport in načrti za športno-rekreativno središče, ki so nastali že v mislih in načrtih legendarnega Stanka Bloudka. Ena takih je tudi zgodba o Konjeniškem klubu Ljubljana, ki že desetletja domuje prav v Stožicah. Po Sledeh časa v Stožicah se boo v pogovorih z doktorjem zgodovine športa Tomažem Pavlinom, s starosto slovenskega konjeništva Mojco Koren, z aktivno jahalko Mojco Kolenc in direktorjem Arhitekturnega muzeja doktorjem Petrom Krečičem odpravili daleč nazaj.


08.08.2010

Žička kartuzija - dinamičnih 850 let

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


01.08.2010

Med mitom in resnico o Barbari

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


25.07.2010

Orglice - inštrument, ki se še razvija

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


18.07.2010

Maks Fabiani - arhitekt v Plečnikovi senci

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


11.07.2010

Srebreniške rane

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


04.07.2010

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


27.06.2010

Pred 200-letnico rojstva Stanka Vraza

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


20.06.2010

Ivan Konte - življenje več življenj

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


13.06.2010

Spomini na zabukovniški rudnik

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


06.06.2010

O totalitarizmih v 20. stoletju

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


30.05.2010

Dr. Alojzij Juvan

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


23.05.2010

Prekmurska melanholija

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


16.05.2010

Zgodovina nogometa na Slovenskem

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


Stran 37 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov