Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Uboštevni redovi

17.03.2019


Uboštveni redovi so pokazali, da je mogoče ideal uboštva zaživeti tudi znotraj srednjeveške Cerkve, čeprav je bila ta takrat na vrhuncu svoje politične moči in bogastva.

Srednjeveški položaj Rimskokatoliške cerkve je bil precej drugačen od današnjega, saj je imela glavno vlogo na tako rekoč vseh ravneh življenja. V tem obdobju, pa seveda že tudi prej, so nastajale redovne skupnosti, v katerih so poudarjali predvsem preprostost, nravno čistost in uboštvo. Pri tem pa se je pojavilo različno imenovanje teh redovnih skupnosti. Tako je bilo dolgo časa uveljavljeno ime beraški redovi, pozneje ubožni, zdaj pa se je uveljavilo imenovanje uboštveni redovi. Ti so bili v času nastanka po svoji organizaciji nekaj čisto novega. Strogo uboštvo ni vezalo le posameznikov, ampak tudi skupnost, samostan, cerkev. Preživljali so se z ročnim delom in miloščino. V zameno so ljudem oznanjali božjo besedo in pomagali pri pastoralnem delu. V dobi, ko se je precejšnji del duhovščine predajal bogastvu in uživanju, ko so se pojavljala krivoverstva, so uboštveni redovi vključevali nove življenjske tokove in tako postali nosilci tedanje reforme Cerkve. V oddaji Sledi časa bomo predstavili uboštvene redove nekoč in danes in govorili tudi o pečatu, ki so ga pustili v arhitekturi.

Sogovornika

Dr. Metod Benedik,  slovenski teolog in zgodovinar, član redovne skupnosti kapucinov.

Dr. Branko Vnuk, kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, je doktoriral na temo Srednjeveška arhitektura beraških redov na območju nekdanje vojvodine Štajerske.

Redovi

Uboštveni redovi so pokazali, da je mogoče ideal uboštva zaživeti tudi znotraj srednjeveške Cerkve, čeprav je bila ta takrat na vrhuncu svoje politične moči in bogastva. Pri tem so ubrali drugačno pot kot valdenci in katari, ki jih je Cerkev ostro preganjala. Z navdušenjem so se novi redovi lotili dušnega pastirstva in zato so jih papeži takrat zelo cenili. Med uboštvene redove tistega časa štejemo frančiškane, klarise, dominikance, karmeličane, mednje pa spadajo tudi red puščavnikov sv. Avguština, serviti in še nekatere manjše skupnosti.

Minoriti.

foto: Arhiv RKC:

Fračiškani, ZDA, 2010.

foto: Jim Mcintosh.

Dominikanci.

foto: Arhiv RKC.

Klarise.

foto: Arhiv RKC:

Dr. Metod Benedik  pri tem opozarja, da še vedno lahko slišimo ime beraški redovi, čeprav so zgodovinarji in teologi to že pred časom opustili. Zato moramo upoštevati in uporabljati predvsem imenovanje uboštveni redovi. To pa zato, ker se je treba ozreti na Frančiška Asiškega, ki je bil nekako začetnik, izhodišče za nastanek tako imenovanih manjših bratov in vseh preostalih redovnih skupnosti, ki sodijo v skupino uboštvenih redov.

Sv. Frančišek Asiški.

foto: pixelspriner

Asissi, 2000.

foto: Gary Todd.

 

Samostani

V srednjeveški Evropi so uboštveni redovi postavili na stotine samostanov. Kot pravi dr. Branko Vnuk, bi lahko rekli, da je bilo ustanovljenih 700 dominikanskih samostanov in več kot 2100 minoritskih ali frančiškanskih samostanov. Na Štajerskem jih je bilo 22, na Spodnjem Štajerskem pa devet. V oddaji lahko tudi izvemo, koliko samostanov, ki so pripadali uboštvenim redovom, se je ohranilo v celoti, koliko jih je bilo delno ali popolnoma uničenih ali spremenjenih. Usode teh stavb so zelo zanimive in pestre. Recimo na minoritski samostan na Ptuju je leta 1945 padla bomba in popolnoma uničila samostansko cerkev, ki je bila biser baročnega sakralnega stavbarstva pri nas.

 

 

 

Utrinki

 

 

Odmevi stoletij


Sledi časa

900 epizod


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Uboštevni redovi

17.03.2019


Uboštveni redovi so pokazali, da je mogoče ideal uboštva zaživeti tudi znotraj srednjeveške Cerkve, čeprav je bila ta takrat na vrhuncu svoje politične moči in bogastva.

Srednjeveški položaj Rimskokatoliške cerkve je bil precej drugačen od današnjega, saj je imela glavno vlogo na tako rekoč vseh ravneh življenja. V tem obdobju, pa seveda že tudi prej, so nastajale redovne skupnosti, v katerih so poudarjali predvsem preprostost, nravno čistost in uboštvo. Pri tem pa se je pojavilo različno imenovanje teh redovnih skupnosti. Tako je bilo dolgo časa uveljavljeno ime beraški redovi, pozneje ubožni, zdaj pa se je uveljavilo imenovanje uboštveni redovi. Ti so bili v času nastanka po svoji organizaciji nekaj čisto novega. Strogo uboštvo ni vezalo le posameznikov, ampak tudi skupnost, samostan, cerkev. Preživljali so se z ročnim delom in miloščino. V zameno so ljudem oznanjali božjo besedo in pomagali pri pastoralnem delu. V dobi, ko se je precejšnji del duhovščine predajal bogastvu in uživanju, ko so se pojavljala krivoverstva, so uboštveni redovi vključevali nove življenjske tokove in tako postali nosilci tedanje reforme Cerkve. V oddaji Sledi časa bomo predstavili uboštvene redove nekoč in danes in govorili tudi o pečatu, ki so ga pustili v arhitekturi.

Sogovornika

Dr. Metod Benedik,  slovenski teolog in zgodovinar, član redovne skupnosti kapucinov.

Dr. Branko Vnuk, kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, je doktoriral na temo Srednjeveška arhitektura beraških redov na območju nekdanje vojvodine Štajerske.

Redovi

Uboštveni redovi so pokazali, da je mogoče ideal uboštva zaživeti tudi znotraj srednjeveške Cerkve, čeprav je bila ta takrat na vrhuncu svoje politične moči in bogastva. Pri tem so ubrali drugačno pot kot valdenci in katari, ki jih je Cerkev ostro preganjala. Z navdušenjem so se novi redovi lotili dušnega pastirstva in zato so jih papeži takrat zelo cenili. Med uboštvene redove tistega časa štejemo frančiškane, klarise, dominikance, karmeličane, mednje pa spadajo tudi red puščavnikov sv. Avguština, serviti in še nekatere manjše skupnosti.

Minoriti.

foto: Arhiv RKC:

Fračiškani, ZDA, 2010.

foto: Jim Mcintosh.

Dominikanci.

foto: Arhiv RKC.

Klarise.

foto: Arhiv RKC:

Dr. Metod Benedik  pri tem opozarja, da še vedno lahko slišimo ime beraški redovi, čeprav so zgodovinarji in teologi to že pred časom opustili. Zato moramo upoštevati in uporabljati predvsem imenovanje uboštveni redovi. To pa zato, ker se je treba ozreti na Frančiška Asiškega, ki je bil nekako začetnik, izhodišče za nastanek tako imenovanih manjših bratov in vseh preostalih redovnih skupnosti, ki sodijo v skupino uboštvenih redov.

Sv. Frančišek Asiški.

foto: pixelspriner

Asissi, 2000.

foto: Gary Todd.

 

Samostani

V srednjeveški Evropi so uboštveni redovi postavili na stotine samostanov. Kot pravi dr. Branko Vnuk, bi lahko rekli, da je bilo ustanovljenih 700 dominikanskih samostanov in več kot 2100 minoritskih ali frančiškanskih samostanov. Na Štajerskem jih je bilo 22, na Spodnjem Štajerskem pa devet. V oddaji lahko tudi izvemo, koliko samostanov, ki so pripadali uboštvenim redovom, se je ohranilo v celoti, koliko jih je bilo delno ali popolnoma uničenih ali spremenjenih. Usode teh stavb so zelo zanimive in pestre. Recimo na minoritski samostan na Ptuju je leta 1945 padla bomba in popolnoma uničila samostansko cerkev, ki je bila biser baročnega sakralnega stavbarstva pri nas.

 

 

 

Utrinki

 

 

Odmevi stoletij


14.04.2013

Šotorska knjižnica interniranih primorskih fantov

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


07.04.2013

Tri stoletja od tolminskega punta

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


31.03.2013

120 let Planinske zveze Slovenije

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


24.03.2013

Cvetnonedeljska butara

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


17.03.2013

Zgodba o Julijusu Payerju

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


10.03.2013

Razglednice tiskarne Šeber iz Postojne

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


03.03.2013

Rdeči križ – 150 let humanosti

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


24.02.2013

Koledarji skozi čas

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


17.02.2013

Postni rajanji vedra in šterjak

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


10.02.2013

145 let slovenskega taborskega gibanja

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


03.02.2013

50 let 3. programa Radia Slovenija - programa Ars

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


27.01.2013

Gnezdo radijske kukavice

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


20.01.2013

Po sledeh »primorske himne«

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


13.01.2013

Zamolčani polet

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


06.01.2013

Tacenski sodarji

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


30.12.2012

Tepežkanje - za rodnost in dobro zdravje

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


23.12.2012

Strta pričakovanja

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


16.12.2012

Konec sveta?! Oh, pa ja ne že spet!

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


09.12.2012

Janez Puh - ponos in navdih za rojake

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


18.11.2012

Škuc LL – prvi pogoj je vidnost

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


Stran 30 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov